Pravnica Katarina Bervar Sternad: Že otroke v vrtcu je treba učiti, kaj je soglasje
Že več kot desetletje je direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Strokovno delo Katarine Bervar Sternad so področja in pravice, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti s področja človekovih pravic. Prizadeva si za sistemske spremembe, ki so nujne, da zaživimo v pravičnejši družbi.
Kaj menite o predlogu uzakonitve prepovedi zanikanja izbrisa?
Izbris je ena od najbolj množičnih kršitev človekovih pravic v Sloveniji; za vedno zaznamoval in tragično spremenil je življenje 25.000 ljudi. Odgovornost za izbris je nesporna, to potrjuje tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, opravičilo nekdanjega predsednika republike, številne zgodbe in smrti, ki smo jim priča. Še vedno pa žal obstajajo posamezniki, skupine, ki poskušajo zanikati izbris in tragedije, ki jih je povzročil. Predlog, da bi se prepovedalo zanikanje izbrisa, kot je to v primeru holokavsta, podpiram, predvsem zato, ker to vidim kot kolektivno priznanje, da se je izbris zgodil, in opravičilo za storjene krivice.
Upam, da nas sedaj večina razume, da je aktivno državljanstvo eden najpomembnejših vzvodov naše skupne boljše prihodnosti. Družba, ki je zmožna tega, lahko skozi posredne in neposredne demokratične mehanizme od oblastnikov učinkovito zahteva odločitve in ukrepe, ki so v javnem, našem interesu.
Azil in migracije, varstvo ranljivih skupin in pravno varstvo okolja so tri osnovna področja delovanja PIC-a. Vsa tri so postala danes bistvena vprašanja, na katerih se lomijo kopja demokracije in zaščite človekovih pravic. Imate občutek, da smo se Slovenci iz izbrisa dovolj naučili? Smo na podlagi izkušenj preteklosti sposobni najti rešitve prihodnosti, med katere pa nedvomno spada tudi varstvo okolja?
O izbrisu in iz izbrisa se moramo učiti, da se ne ponovi. Težko pa rečem, da je izbris tista izkušnja, ki bo za vse zadostna lekcija za prihodnost. Žal. Izbris se mnogih Slovencev ni dotaknil, ne v smislu življenjskih posledic ne v smislu sočutja do izbrisanih. Morda je bila epidemija v kombinaciji z represivnimi ukrepi, zlorabami prava in demokracije prejšnje vlade bolj neposredna izkušnja, ki je marsikoga aktivirala, če ne drugače, vsaj tako, da je bila v lanskem supervolilnem letu tako visoka volilna udeležba. Upam, da nas sedaj večina razume, da je aktivno državljanstvo eden najpomembnejših vzvodov naše skupne boljše prihodnosti. Družba, ki je zmožna tega, lahko skozi posredne in neposredne demokratične mehanizme (volitve, referendum, mirni shodi, peticije, posvetovanja ...) od oblastnikov učinkovito zahteva odločitve in ukrepe, ki so v javnem, našem interesu. Odziv na podnebne spremembe bo gotovo ena takšnih večjih preizkušenj.
Pri referendumu o vodah je bil PIC eden od organizatorjev kampanje. Pokazal je, da ima lahko civilno gibanje v Sloveniji res pomembno vlogo. Sodobna tehnologija in družbena omrežja omogočajo stalno izražanje stališč. Jih uporabljamo v dobro skupnosti ali postajamo vse bolj sebični v svojih prizadevanjih?
Vloga nevladnih organizacij je pomagati ljudem premagovati različne stiske, to je humanitarni del našega delovanja, po drugi strani pa opravljamo zagovorniški del, torej predlagamo spremembe zakonodaje in politik s ciljem ustvariti boljše življenje za čim več ljudi. Za doseganje tega nam sodobna tehnologija in družbena omrežja pridejo zelo prav; referendum o vodah ter referendum o RTV sta bila dogodka, ko je bilo treba s pomočjo tehnologije in prek družbenih omrežij informirati in aktivirati ljudi. Oboje je mogoče izkoristiti tudi v nasprotno smer, to je za širjenje lažnih novic, sovražnega govora, zavajanje ljudi. Bojim se, da prednosti pozitivnega povezovanja prek družbenih omrežij komaj dohajajo nasprotne težnje, to je polariziranje družbe.
Sprememba zakonodaje je zgolj ena od poti; ta problem je predvsem treba naslavljati skozi izobraževanje, od vrtca dalje. Če bomo otroke naučili, kaj je to soglasje, ko si npr. želijo od prijatelja izposoditi igračo, kako reševati konflikte in kaj pomeni enakost spolov, je več verjetnosti, da kot odrasli ne bodo prestopali meja osebne integritete in dostojanstva drugih, da bodo nasprotnemu spolu priznavali enak položaj in pravice, in to tudi ko bo šlo npr. za partnerske ali intimne odnose.
Pravna mreža je gotovo eden vaših večjih in pomembnejših projektov, samo v prvih nekaj mesecih delovanja ste imeli več sto primerov, posameznikov, ki so se obrnili na vas. Vaše delo je intenzivno in kaže, kako pomembno je povezovanje nevladnih organizacij in aktivno državljanstvo. Kakšna je vaša izkušnja danes, kako vam je uspelo po svoji oceni omejiti širjenje krivic v najširšem pomenu?
Pravna mreža za varstvo demokracije je bila ustanovljena pred dvema letoma in število primerov (do sedaj že več kot 1700), uspešnih pritožb, tožb, pobud, priprava zakonodaje, nagrade dokazujejo, da je bilo aktiviranje pravnega znanja v tem času nujno potrebno. Kot je povedalo ustavno sodišče, so bile nekatere naše pravice omejene prekomerno oz. brez ustrezne pravne podlage. Uspešna pobuda za oceno ustavnosti popolne prepovedi protestov in kasneje spremembe zakona o nalezljivih boleznih štejejo med naše največje dosežke. Veliko je bilo tudi drugih težav na področju vladavine prava, ker je oblast zlorabljala svoj položaj. Vendar pa je treba povedati, da verjetno nobena oblast ni imuna proti temu, zato PMVD ostaja aktivna in usmerjena v varovanje vladavine prava in temeljnih demokratičnih načel.
Sprememba kazenskega zakonika pri uzakonitvi modela »samo ja pomeni ja« je bila rezultat več kot dveletnih prizadevanj nevladnih organizacij, ki delujete na tem področju. Popolnoma usklajeni standard definicije posilstva z Istanbulsko konvencijo je nedvomno dober obet za prihodnost. A kako globoko je po vašem mnenju še vedno zasidrana mizoginija v našem prostoru? V času kampanje je bilo mogoče z vseh vetrov slišati številne nesmisle, povezane z neko arhaično vlogo moškega in ženske. Kako izkoreniniti škodljivo folkloro?
Sprememba zakonodaje je zgolj ena od poti; ta problem je predvsem treba naslavljati skozi izobraževanje, od vrtca dalje. Če bomo otroke naučili, kaj je to soglasje, ko si npr. želijo od prijatelja izposoditi igračo, kako reševati konflikte in kaj pomeni enakost spolov, je več verjetnosti, da kot odrasli ne bodo prestopali meja osebne integritete in dostojanstva drugih, da bodo nasprotnemu spolu priznavali enak položaj in pravice, in to tudi ko bo šlo npr. za partnerske ali intimne odnose. Upam tudi, da takrat ne bo več predstavnikov oblasti, ki bi si drznili komentirati videz svojih kolegic.
Kakšno je vaše zdravilo za odtujenost med ljudmi, ga poznate?
Druženje, druženje, druženje.
1. KDO: Katarina Bervar Sternad
2. KAJ: Pravnica in direktorica PIC, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja, ki živi svoje poslanstvo.
3. ZAKAJ: Ker ima jasno vizijo, kako naj bi delovala država, ki zagovarja človekove pravice.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
