Prostovoljna gasilka Manja Weinzerl: Srečna sem, ko se vrnemo živi in nepoškodovani
Prostovoljna gasilka, sicer inženirka strojništva, Manja Weinzerl ceni zasebnost, a zdaj pravi, da je s tem pogovorom šla daleč iz svoje cone udobja. Verjamemo, a njen glas je pomemben. Prisluhnite, h kako pomembnim dejanjem nas nagovarja.
Lansko peklensko leto, ko je divjal največji požar v zgodovini Slovenije na Krasu, smo vas v krču gledali, kako pogumno ste se borile z ognjem. Verjamem, da je za vas to delo več kot delo, ampak mi smo z varne razdalje s strahom spremljali ta vaš boj z naravo. Kako danes s časovne distance gledate na to vaše pomembno delo?
S ponosom, da sem bila del kolektiva tako srčnih ljudi (v tem primeru od gasilcev, civilne zaščite, Slovenske vojske, sekačev, domačinov ...), in v upanju, da nas kaj takšnega v tako velikem obsegu nikoli več ne doleti.
Ena od objav na družabnih omrežjih se je glasila: »Ko bo Slovenija iskala Slovenko leta, pa femme fatale, imam za te nazive kar nekaj predlogov – naše gasilke, ki gasijo na požaru na Krasu. One so prave vplivnice, ta prave influencerke. Mi pred njimi kapo dol, one pa čelado gor. Punce, hvala tisočkrat, naj vam bo vse dobro povrnjeno.« Verjetno veste, kako izjemno delo ste opravile, ve, prostovoljne gasilke. Vem, da je za vas najpomembnejše, da ste požar s skupnimi močmi ukrotili, nekajkrat ste me opomnili, da je gasilstvo ekipno delo, da ste vi samo ena izmed njih, kar seveda razumem. Hvala za ta poudarek, ampak ali se ljudje v resnici dovolj zavedajo pomena solidarnosti, moči skupnosti, zaupajte nam, prosim, kakšne so vaše izkušnje?
Da, moram še enkrat poudariti, da je gasilstvo kolektivno delo in da mi je v čast, da sem del tako velike ekipe prostovoljcev. Z veseljem na moje mesto postavim vsako članico, sploh pa naše punce iz Gasilske zveze Ruše, saj si resnično zaslužijo biti videne in slišane. Hkrati pa moram omeniti in pohvaliti tudi operativke in druge članice našega PGD Smolnik, ki pomagajo na druge načine, da naše društvo nemoteno deluje. Pomagajo pri administraciji, zbiranju financ (sedaj smo v velikem projektu zbiranja financ za novo cisterno), urejanju okolja, organizaciji tekem, vzgajajo gasilsko mladino, so sodnice na tekmah ... Delo, ki je večkrat prezrto, vendar prav tako zelo pomembno.
Mogoče se gibam v taki družbi, ampak mislim, da se ljudje vedno bolj zavedajo pomena solidarnosti in moči skupnosti, mogoče to tudi izhaja iz dejstva, da živimo v malem kraju.
Prve posredovalke/posredovalci smo posameznice/posamezniki (večinoma tudi gasilke/gasilci), ki na poziv regijskega centra za obveščanje pridemo na kraj dogodka, kjer nenadno oboleli osebi pomagamo z ukrepi za ohranitev življenja, dokler ne pridejo ekipe nujne pomoči. Po navadi smo na kraju dogodka v par minutah, kjer po navadi oživljamo, tudi z defibrilatorjem. Tovrstno delo je pomembno v krajih, kjer ekipa nujne pomoči ne pride dovolj hitro, da bi lahko rešila življenje.
Prostovoljna gasilka pri PGD Smolnik ste vse od leta 2017; poleg tega ste tajnica društva in s tem članica upravnega odbora ter prva posredovalka. Kaj slednje pomeni?
Prve posredovalke/posredovalci smo posameznice/posamezniki (večinoma tudi gasilke/gasilci), ki na poziv regijskega centra za obveščanje pridemo na kraj dogodka, kjer nenadno oboleli osebi pomagamo z ukrepi za ohranitev življenja, dokler ne pridejo ekipe nujne pomoči. Po navadi smo na kraju dogodka v par minutah, kjer po navadi oživljamo, tudi z defibrilatorjem. Tovrstno delo je pomembno v krajih, kjer ekipa nujne pomoči ne pride dovolj hitro, da bi lahko rešila življenje.
Zakaj ste se sploh odločili pridružiti prostovoljnemu gasilstvu?
V bistvu čisto spontano, že kot odrasla oseba. V nekem trenutku sem ugotovila, da bi bilo dobro, da bi se še kaj dodatnega naučila, da bi znala reagirati v kriznih situacijah. Kar se je izkazalo dobrodošlo tudi v zasebnem in poklicnem življenju, kjer sem že nekajkrat posredovala. Mislim, da je najhuje, da si priča nekemu dogodku, ampak zaradi neznanja in pomanjkanja izkušenj zmrzneš in ne znaš pomagati po najboljših močeh. Nikoli ne veš, kdaj boš prav ti potreboval pomoč mimoidočih. Zato močno svetujem bralkam in bralcem, da čim pogosteje obnavljajo znanje prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja.
Povedali ste, da ste poleg gašenja na Krasu lani imeli več intervencij, pomagali pri tehničnih reševanjih in reševanjih obolelih oseb. Nam morda lahko zaupate, katera intervencija vas je najbolj presunila? No, povejte nam, katera vas je najbolj osrečila?
Kras je za nas zgolj trajal tisti dan ali dva, nato smo se vrnili domov v naš vsakdan, kjer smo seveda krajanom na voljo 24 ur, vse dni v tednu. Intervencije so vedno različne in pestre, najbolj mi je žal, ko nekdo pred nami premine, po možnosti še nekdo, ki si ga poznal ali pa poznaš njihove sorodnike, saj delujemo v malem kraju, kjer se vsaj na videz poznamo. Osrečuje pa me tisti del, ko pridemo nazaj v gasilski dom živi in nepoškodovani.
Mislim, da je najhuje, da si priča nekemu dogodku, ampak zaradi neznanja in pomanjkanja izkušenj zmrzneš in ne znaš pomagati po najboljših močeh. Nikoli ne veš, kdaj boš prav ti potreboval pomoč mimoidočih. Zato močno svetujem bralkam in bralcem, da čim pogosteje obnavljajo znanje prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja.
Po izobrazbi ste inženirka strojništva in zaposleni kot programerka varilnih robotov. Kaj vse obsega vaše delo?
Moje delo obsega programiranje novih programov varilnih robotov, korekcije obstoječih programov, iskanje napak v programski kodi, pomoč operaterjem na robotu in vzdrževalcem, izobraževanje novih in obstoječih operaterjev. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti delodajalcu za korektnost.
Roboti – vse bolj aktualno vprašanje. Mar bodo res v dobršni meri nadomestili človeka? Vozili bodo naše avtomobile, ne razumem, ali bomo mi sploh še sedeli v njih ali se bodo vozili kar sami? Po sejmiščih ljudi opozarjajo, kako naj se vedejo, kam naj odložijo smeti. Strežejo v restavracijah, pišejo eseje, diplomske in magistrske naloge, če malo pretiravam. Jasno, so prednosti, ampak, ali vidite vi pri tem razvoju tudi kaj pasti?
Če govorimo o robotih v industriji, zelo pozdravljam napredek, saj nadomeščajo enolično in zdravju nevarno delo in so nam v pomoč. Še vedno pa ne morejo popolnoma nadomestiti človeškega uma in človeške roke. Tako da ne verjamem, da nam bodo kar tako prevzeli službe, zaposleni se bodo zgolj morali prilagoditi novemu načinu dela. Zaenkrat naivno upam, da nam bodo nove tehnologije le v pomoč.
Adrenalin vam je bržčas blizu, saj ste v prostem času motoristka, športnica, obiskovalka alternativnih koncertov in festivalov, tako doma kot v tujini, kdaj vse to zmorete?
Temu seznamu lahko dodam še, da zelo rada berem knjige, rada se izobražujem, v največje veselje pa mi je biti v družbi živali, sploh na sprehodih z najino posvojeno psičko. Marsikaj se da, treba je znati razporejati čas, seveda pa ne smem pozabiti na podporo fanta, podporo moje in njegove družine ter vseh kolegic in kolegov.
Vam je tišina blizu?
Da, uživam v tišini in samoti, kajti sem bolj na strani introvertov. S tem intervjujem in izpostavljenostjo sem šla zelo izven svoje cone udobja.
In v vašem zasebnem življenju? Kaj je tisto, kar se pokloni dnevu?
Če pravilno razumem vprašanje ... mislim, da so to majhni, a zelo pomembni trenutki v dnevu. Uživati v dobri kavi, ob poslušanju glasbe iz gramofona, ko koga spravim v smeh ...
Kakšno je vaše zdravilo za odtujenost med ljudmi, ga poznate?
Dobrodelnost, prostovoljstvo in odsotnost ega. Ter seveda prijaznost, do sebe in drugih.
1. KDO: Manja Weinzerl
2. KAJ: Prostovoljna gasilka, ki je ustvarjena za sočloveka.
3. ZAKAJ: Ker ve, da je smisel življenja v zdravi skupnosti.
Preberite še:
Onaplus
Vam je bil članek všeč? Podprite nas z naročnino in pridobite dostop do ekskluzivnih vsebin – že od 7,99 € na mesec.
