Geologinja izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna: Mars je mrtev planet in to je tudi prihodnost zemlje

Njena izvolitev na tako prestižno funkcijo je obenem veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. Glede na to, da smo do zdaj pri nas odkrili že več kot 14.500 jam, to število pa še raste, strokovnjakinji gotovo ne bo zmanjkalo dela. A Nadja Zupan Hajna za vsak primer že pogleduje proti Marsu in Luni.

Na svojo profesionalno pot ste stopili radovedni, in ta radovednost je postala s časom samo še bolj goreča, drži?

Res je. Čeprav sem poznala klasične jamarske destinacije, sem šele kasneje, ko sem v jamo stopila kot geologinja, doživela tisti mogočni občutek, ki me je očaral. Že v času študija sem se usmerila v raziskave sedimentov, torej različnih naplavin. Ko sem se začela ukvarjati s kraškimi jamami, sem začela vse pogosteje ugotavljati, da je mogoče čisto vsakič videti kaj novega. Prvič je v jami samo mokro, mrzlo, blatno. Drugič vidiš naplavine in kapnike bolj podrobno, začneš povezovati znanje in si predstavljati, kaj jame v resnici pripovedujejo o zgodovini Zemlje. Ko sem začela delati na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je veljalo, da so jame in kras stare okoli milijon let. Da so naplavine iz zadnje ledene dobe. Kapniki pa naj bi rasli v vmesnih toplejših obdobjih. Ko pa smo začeli z novimi metodami proučevati starost kapnikov, smo ugotovili, da jim starosti z metodami, ki jih poznamo, v resnici sploh ne moremo določiti, ker so bili starejši od pol milijona let. Zato smo začeli iskati nove datacijske metode. Povezali smo se s češkim inštitutom za geologijo, kjer so poznali t. i. paleomagnetno metodo, s katero so že proučevali kamnine, in predlagali, da jo preizkusimo tudi na jamskih sedimentih. Ta metoda prikazuje, kdaj se je v zgodovini zamenjala magnetna polarnost. Z njeno pomočjo lahko beremo zemeljsko zgodovino vsaj do 160 milijonov let nazaj.

Zadnjič se je magnetna polarnost zamenjala pred 780.000 leti. Te obrate magnetne polarnosti lahko sledimo tudi v jamskih sedimentih. Ugotovili smo, da če so nekateri sedimenti v jamah stari pet milijonov let, to pomeni, da morajo biti jame in kras še starejši. Prav zdaj končujem članek, ki govori o majhni jami nad Tržaškim zalivom, v kateri so gline, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje na Krasu. Ugotovili smo, da glina izvira iz pepela nekdanjega vulkana Smrekovec, ki je nehal bruhati pred približno 20 milijoni let. Pepel, ki se je usedel na kraško površje, se je pretvoril v glino in se kasneje prenesel v jamo. To je le drobec, ki dokazuje, da je kras kot pokrajina obstajal že pred 20 milijoni let. Vse to me vedno znova fascinira. Jamski sedimenti ponujajo res neverjeten vpogled v preteklost. Povedo nam, koliko je bilo takrat padavin, kakšna je bila energija na površju, sklepamo lahko o podnebnih spremembah. Ugotavljamo lahko, kakšno je bilo takrat rastlinstvo in živalstvo, in to za milijone let v preteklost.

Vam podnebne spremembe ne dajo spati ali ste glede njih prav zato, ker imate vpogled v zgodovino Zemlje, bolj spravljeni?

Ljudje se včasih res igramo boga. A ne smemo pozabiti, da so podnebne spremembe največkrat povezane z nihanjem magnetnega polja, z obrati polarnosti, to je menjave severa in juga. Ko se tak obrat začne dogajati, zemeljsko magnetno polje močno oslabi, zato je Zemlja izpostavljena vplivom iz vesolja. Te spremembe se stalno dogajajo in jih je nemogoče ustaviti. Seveda lahko omejimo onesnaževanje, lahko si prizadevamo za sonaravno bivanje, a glede na to, koliko nas je že na svetu, moramo razmišljati tudi o tem, kako bomo lahko vsi siti. Bomo odgovor na to iskali tako, da bomo izkoriščali Zemljine vire brez premisleka ali se bomo prilagodili Zemlji in podnebnim spremembam? To je res velik izziv za človeštvo. Če ne bomo nehali onesnaževati okolja, bomo pokopali sami sebe. Sprememb pa ne moremo ustaviti. So se dogajale in se še bodo.

Nadja Zupan Hajna, slovenska raziskovalka, geologinja, krasoslovka. Foto: Leon Vidic

Ste gledali znanstvenofantastični film Jedro?

Sem.

Menite, da se Zemlji res lahko zgodi kaj podobnega, da se torej njeno jedro preprosto ustavi?

No, mislim, da nam zaenkrat glede tega ni treba skrbeti, čeprav se bo nekoč zgodilo tudi to. Mars je bil nekoč zelo podoben Zemlji, zdaj pa se tektonske plošče na njem ne premikajo več, saj se je notranjost planeta ohladila. Mars je, kako bi rekla, mrtev planet. In to je tudi prihodnost Zemlje. Zdaj se na njej še vedno zelo burno dogaja, če samo pogledamo na zadnje potrese. Smo v, kako bi rekla, zlati sredini. Tvegam očitek, da bom preveč filozofska, ampak res verjamem, da imamo srečo, da smo na tem našem planetu prav zdaj.

Zdi se torej kar malce banalno, da z živega planeta, kot je Zemlja, tako vzneseno silimo na mrtev Mars.

Je pa Mars nedvomno zanimiv. Že več kot deset let se namreč ukvarjam s krasom na Marsu in sem od lani članica mednarodne ekspertne skupine za jame v vesolju pri Evropski vesoljski agenciji (ESA). Pred leti sem se namreč udeležila geološkega kongresa v Oslu. In ker je naša kraška sekcija majhna, mi je bilo kmalu dolgčas. Ustavila sem se pri planetarnih znanostih, kjer so ravno govorili o krasu podobnih oblikah na Marsu. Dvignila sem roko, se začela pogovarjati s profesorjem, ta pa me je nato povabil na obisk fakultete v Urbinu, kjer se ukvarjajo s površjem Marsa. Ugotovila sva, da lahko iz posnetkov površja na evaporitnih kamninah razbereva vhode v jame in centrične depresije, kot so vrtače.

Nadja Zupan Hajna, slovenska raziskovalka, geologinja, krasoslovka. Foto: Leon Vidic

Navdušena sem!

(Smeh.) Doma me pogosto zafrkavajo, kdaj bom že šla na Mars. Vedno odgovorim isto; ne bom, ker mi je Zemlja dovolj zanimiva. Je pa kras na Marsu zelo primerljiv z območji pri nas, ki imajo te t. i. evaporitne kamnine, ki so bolj topne kot apnenci. Prav zdaj v skupini ESA ugotavljamo, kje bi bilo najbolje odložiti rover in ga spraviti v jamo na luni, tam so znane jame v lavi, t. i. lava tubes. S tehnološkimi podrobnostmi se sicer ukvarjajo inženirji, speleologi pa ugotavljamo, kje na luni bomo poizkus izvedli.

Vrniva se na Zemljo. Katera slovenska jama vas še vedno najbolj znanstveno navdušuje in katera se vam zdi najlepša?

Rečiška pečina je zame nedvomno znanstveno najbolj razburljiva. Plasti sedimentov, fosili, dejstvo, da so stari več kot tri milijone let, vse to nam še vedno ponuja neprecenljiv vpogled v geološko zgodovino. V njej smo našli fosile jamskih polžkov, ki so tam živeli pred več kot dvema milijonoma let, kosti več kot 70.000 let starega jamskega medveda itn. Še vedno ne vemo, koliko je jama natančno stara, zato mi še vedno predstavlja znanstveni izziv, saj nam ogromno pove o razvoju krasa in regije. Če pa me sprašujete, katera jama je zame vizualno najlepša, je jasno, da so to Škocjanske jame. Podzemni kanjon, ki opozarja na presunljivo moč vode, me vedno znova očara.

Kakšno je vaše zdravilo za odtujenost med ljudmi, ga poznate?

Druženje v naravi in pogovor.