Tina Bizjak, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, je postala malodane vsem Slovenkam in Slovencem znana lani, ko je skupaj s člani Jamarske reševalne službe in drugimi pripadniki civilne zaščite iz novoodkrite Vranjedolske jame pri Dolenji vasi blizu Cerknice pomagala reševati jamarko Ano in kar 30 ur bdela ob njej.
Vsakič znova poudari, da je le kamenček v mozaiku ter da takšna reševanja nikoli niso in ne morejo biti delo osamljenega junaka. To je bila do zdaj njena najtežja intervencija; osebna predanost pa kaže, da ta ljubezen na prvi pogled, iskra, ki je nemudoma preskočila, ko se je kot študentka vpisala na jamarski tečaj, še vedno močno tli.
Preden sva se dogovorili za intervju, ste bili jasni, da vam je ob nominaciji tudi malce neugodno. Že res, da ste bili vi izpostavljeni kot oseba, ki je lani več kot 30 ur bdela nad poškodovano jamarko Ano, a podobna reševanja so vedno, poudarjate, skupinski podvig. Koliko ljudi je v povprečju udeleženih v takšnih reševanjih?
Prav ste povzeli. Če se ne motim, sem v vseh lanskih intervjujih poskušala poudariti, da nikakor nisem samo jaz zaslužna za uspešnost in dober izid reševanja v jamarskih nesrečah. To je timsko delo, ki se ga v prvi vrsti lotijo člani Jamarske reševalne službe (JRS). Odvisno od razsežnosti in ne nazadnje tudi lokacije nesreče pa se vključijo še druge reševalne službe, ki so lahko prostovoljne (npr. člani Gorske reševalne službe, GRS, gasilci, taborniki in drugi pripadniki civilne zaščite) ali v okviru službene dolžnosti (npr. zaposleni v nujni medicinski pomoči, pripadniki helikopterske enote, policija idr.).
Večina udeležencev nas je prostovoljcev. Zelo težko pa vam odgovorim na vprašanje, koliko ljudi je v povprečju udeleženih, saj se te številke lahko gibljejo od pet, če npr. iz lažjega brezna rešujemo žival, do sto, če iz zahtevne jame na lažje dostopni lokaciji rešujemo človeka.
V Slovenj Gradcu in Velenju delate kot ginekologinja. Ves čas ste vedeli, da si želite postati zdravnica. Kdaj vas je pritegnilo jamarstvo?
Ko sem se leta 2012 vpisala v tečaj jamarstva, si v sanjah nisem predstavljala, kaj vse ta aktivnost vključuje. Takrat sem se malo spogledovala tudi z alpinizmom, ampak sem se po nasvetu sestrične, ki se je takrat z jamarstvom že ukvarjala, vpisala na tečaj pri koroško-šaleškem jamarskem klubu Speleos-Siga Velenje. Bila je ljubezen na prvi »štrik« in obisk podzemnega sveta.
Zagotovo je bila ta radovednost že od nekdaj v meni, saj sem bila kot otrok neštetokrat kregana, ker nisem ...
