Zato bi morali pogosteje jesti krešo, še posebej ženske in nosečnice
Vrtna kreša spada v družino križnic, njeno latinsko ime pa je Lepidium sativum. Gre za enoletno rastlino, ki zraste do 60 centimetrov visoko, običajno pa jo uporabljamo že, ko je visoka 10 centimetrov. Hitro kali in raste, kot zelišče pa je v Evropi priljubljena že več stoletij. Najprej so jo začeli gojiti v Mezopotamiji, sicer pa izvira tudi iz Male Azije in Perzije. Njene koristi so prepoznali že stari Egipčani, po Evropi pa se je kasneje razširila po zaslugi Grkov in Rimljanov.
Je bogat vir antioksidantov
Njeni listi so temno zeleni in lihopernati, cvetovi pa drobni in roza barve. Rastlina je nezahtevna za vzdrževanje. Lahko jo posejemo na vrtu, v zimskih mesecih pa je primerna tudi za gojenje v lončkih v stanovanju. Kreša ima značilen pikanten poprast okus, ki nekoliko spominja na oreh. Še posebej uporabna je za obogatitev azijskih, francoskih in tradicionalnih angleških jedi.
Kreša je znana po tem, da ima malo kalorij, zato je še posebej primerna za ljudi, ki se želijo znebiti kakšnega odvečnega kilograma. Je bogat vir vitaminov in mineralov, pri čemer izstopa velika vsebnost vitamina C, ki igra ključno vlogo pri optimalnem delovanju imunskega sistema in ščiti pred okužbami. Od mineralov lahko v njej najdemo kalij, magnezij, fosfor, železo in kalcij. Kreša je tudi bogat vir antioksidantov. Vsebuje beljakovine in vlaknine, medtem ko je maščob in ogljikovih hidratov v njej le malo. V kreši se nahajajo tudi pomembne aminokisline, predvsem leucin, izoleucin, valin in treonin. V njej najdemo tudi glikozide, eterična olja in grenčice.
Preprečuje nastanek raka dojk
Krešo uporabljamo kot dodatek k številnim jedem. Lahko jo primešamo solatam, jo uporabimo pri pripravi sendvičev, jo dodamo k raznim omakam, jajčnim in krompirjevim jedem ter juham. Predstavlja dobro kombinacijo s skuto. Tako jo lahko umešamo v skutin namaz, ki ga nato namažemo na kruh. Včasih so krešo uporabljali tudi kot zaščito pred žuželkami. Svežo krešo lahko v hladilniku hranimo največ pet dni, pri čemer naj bi jo zapakirali v plastično vrečko.
Vrtna kreša ni le zanimiva popestritev jedi, temveč ima tudi številne pozitivne učinke na zdravje. Sposobna je čistiti in obnavljati kri, poleg tega pa krepi delovanje imunskega sistema in skrbi za povečano tvorbo kolagena v telesu, ki je zaslužen za mladosten videz kože. Ta rastlina blagodejno vpliva tudi na počutje. Ob rednem uživanju deluje preventivno proti depresijo, če pa je do tega stanja že prišlo, blaži njene simptome. Kreša je še posebej znana po tem, da preprečuje razvoj raka dojk. Za optimalen učinek na tem področju bi bilo treba zaužiti 80 gramov te rastline na dan. Pomagala naj bi preprečiti tudi nastanek drugih vrst raka.
Vir folne kisline, ki se še posebej priporoča nosečnicam
Kreša pomaga pri uravnavanju ščitniških hormonov. Zaradi visoke vsebnosti magnezija deluje blagodejno na zdravje kosti in preprečuje nastajanje osteoporoze. V tej hitro rastoči rastlini se nahajajo tudi folati, ki so naravna oblika folne kisline. Ta ima številne ugodne učinke na zdravje in počutje, njeno uživanje v večjih količinah pa še posebej priporočajo nosečnicam. Zaradi folne kisline naj bi se namreč zmanjšale možnosti, da bi prišlo pri zarodku do raznih okvar.
Kreša skrbi tudi za obnovo in optimalno delovanje jeter, ledvic in žolčnika. Zdravi revmo in slabokrvnost, njeno uživanje pa se priporoča tudi pri prehladnih obolenjih in vnetju dihal. Pomaga namreč pri izkašljevanju, saj mehča sluz. Poleg tega lahko s tem, da to rastlino umestimo na vsakodnevni jedilnik, preprečimo oz. blažimo nastajanje zobne gnilobe ter razjed na ustni sluznici.
