To so najboljša zelišča in gobe za premagovanje prehladov, razkriva zdravnik in fitoterapevt
Prehlad je akutno potekajoča okužba zgornjih dihal, ki zajame predvsem nos, žrelo in obnosne sinuse. Povzročitelji so najrazličnejši virusi, zlasti iz skupin rinovirusov, koronavirusov, adenovirusov in virusov gripe. Zanj so značilni slabo splošno počutje, glavobol, boleče žrelo, kašelj, ki je sprva ponavadi dražeč in suh, kasneje pa lahko produktiven, in voden izcedek iz nosu.
Omenjenim simptomom so pogosto pridružene tudi vročina ter bolečine v mišicah in kosteh. Polna klinična slika se razvije v nekaj dneh in tipično traja od pet do sedem dni, nakar težave ponavadi povsem izzvenijo. Včasih pa ostanejo dihalne poti po prehladu še nekaj tednov preobčutljive, kar se kaže s suhim pokašljevanjem.
Lajšanje z zeliščnimi pripravki
Ko prebolevamo prehlad, je bistveno, da počivamo in dovolj pijemo, da skrbimo za prehodnost nosu in da ne zbijamo povišane temperature po nepotrebnem. Zniževati jo je smiselno šele, ko se dvigne nad 38,5 °C, saj je vročina eden izmed temeljnih obrambnih odzivov organizma. Za zniževanje povišane temperature lahko uporabljamo tudi zeliščne pripravke, ki so dokaj učinkoviti in zaradi vsebnosti predstopenj salicilne kisline ter čreslovin v splošnem le redko povzročajo dispeptične težave, to je zgago, slabost in tiščanje v zgornjem delu trebuha.
PREBERITE ŠE --> Zato so jurčki ena izmed najbolj zdravih vrst gob
Zelišča za zniževanje povišane telesne temperature
Najizraziteje antipiretično, protivnetno in protibolečinsko med pri nas samoniklo rastočimi zdravilnimi rastlinami delujejo listi in korenina osladov ter posušena skorja vrb, saj vsebujejo predstopnje salicilne kisline, ki so kemijsko sorodne aspirinu.
Oslade največkrat nabiramo v naravi, brestovolistnega (Filipendula ulmaria) najdemo ob potokih in na močvirnatih rastiščih, navadnega (Filipendula vulgaris) pa na suhih traviščih. Iz njunih listov in korenin lahko pripravimo sveži sok ali sirup, lahko pa drogo posušimo za kasnejšo pripravo prevretkov. Staro naravno sredstvo za zbijanje vročine je tudi skorja vejic vrb – nabiramo lahko skorjo katere koli izmed več kot 20 vrst, rastočih v Sloveniji.
Prevretke za zniževanje vročine pripravimo tako, da v vrelo vodo dodamo ustrezno pripravljeno drogo vrb ali osladov ter vremo še 5–10 minut. Dodajamo jim čreslovinske droge, ki delujejo protivnetno, na primer hrastovo lubje, zeli sreten, malinjaka, ranjakov, jagodnjakov, trpotcev in petoprstnikov ter liste orehov in pravega kostanja. V tovrstne čajne mešanice sodijo tudi eterična olja vsebujoče droge z antiseptičnim učinkovanjem, na primer listi žajblja in hrena, brinove jagode ter zeli timijana, dobre misli in melise. Paziti moramo le, da antiseptične droge dodamo ob koncu vretja in da posodo pokrijemo, sicer bodo eterična olja hitro izhlapela. Salicilatov, tako sintetičnih kot naravnih, ne smemo uporabljati pri otrocih do približno 15. leta starosti, da ne bi povzročili nevarne okvare jeter (Reyevega sindroma), in pri tistih, ki ne prenašajo aspirina.
Zelišča za lajšanje kašlja
Z zelišči si lahko precej pomagamo tudi pri lajšanju kašlja. Pri tem pa moramo ločevati suh in dražeč kašelj od produktivnega. Če je produktiven, ga ne smemo zavirati z zaviralci kašlja (t. i. antitusiki), temveč pridejo v poštev olajševalci izkašljevanja (t. i. ekspektoranti). Ti naredijo sluz redkejšo in tako povečajo učinkovitost izkašljevanja.
Zelišča za olajševanje izkašljevanja kot osnovne učinkovine vsebujejo različne saponine in eterična olja, ki z draženjem sluznice dihalnih in prebavnih poti spodbujajo izločanje sluzi. Mednje sodijo denimo listi bršljana in evkaliptusov, korenine jegličev, milnice in sladkega korena, cvetovi lučnikov, zeli materinih dušic oz. timijanov in grebenuš (rod Polygala) ter plodovi komarčka in janeža. Izkašljevanje olajšajo tudi listi pravega kostanja, ki vsebujejo precej flavonoidov in čreslovin. Iz omenjenih drog si pripravimo poparke, tako da svežo ali posušeno zelišče prelijemo z vrelo vodo. Odsvetuje pa se uporaba inhalacij eteričnih olj, saj le še dodatno dražijo že tako vnete sluznice zgornjih dihal.
Pri suhem, neproduktivnem kašlju pa si pomagamo z antitusično delujočimi drogami. Zelišča za blaženje kašlja vsebujejo večje količine zlasti sluzi, ki obložijo vnete sluznice ter s tem zaščitijo izpostavljene živčne končiče. Izpostavimo lahko korenine in liste slezenovcev (rod Malva) in slezov (rod Althaea), steljko islandskega lišaja, liste in socvetja trpotcev, lapuha in repuhov (rod Petasites), socvetja kamilice, zeli rosik (rod Drosera), zebratov (rod Galeopsis) in smetlik (rod Euphrasia) ter korenike perunik. Iz njih si pripravimo hladni namok, tako da svežo ali posušeno drogo namakamo v hladni vodi približno 12 ur, nakar jo segrejemo le do pitne temperature.
Iz nekaterih naštetih rastlin (trpotcev, timijanov, lapuha, komarčka in janeža) lahko pripravimo tudi sirup za lajšanje kašlja, tako da sveže rastlinske dele v izmeničnih slojih s sladkorjem naložimo v steklenico in jo nato za nekaj tednov postavimo na toplo. Pri uporabi lapuha in repuhov pa moramo poznati navodila in zadržke v zvezi s pirolizidinskimi alkaloidi, ki jih te rastline vsebujejo. Njihove izvlečke namreč lahko uporabljamo le krajši čas. Pri otrocih, nosečnicah in doječih materah se uporaba rastlin s pirolizidinskimi alkaloidi odsvetuje.
PREBERITE ŠE --> Zdravilni trpotec: Tako sami naredimo sirup proti kašlju
Preprečevanje in skrajševanje prehladov z zelišči
Na trajanje in resnost poteka okužb ima ključen vpliv posameznikov imunski sistem. Pri v osnovi zdravem človeku je imunski odziv ponavadi buren in učinkovit, zgodba pa je povsem drugačna pri kroničnih bolnikih, še zlasti pri tistih po presaditvah kostnega mozga in organov. Pri teh je ob prehladih smiselna uporaba rastlin, ki vsebujejo kremenčevo kislino, na primer njivske preslice (Equisetum arvense) in pljučnikov (rod Pulmonaria). Kremenčeva kislina naj bi namreč izboljšala učinkovitost imunskega odziva, saj naj bi privabljala levkocite v obolele predele.
Poudariti je sicer treba, da gre za tradicionalno rabo (njivsko preslico so v preteklosti uporabljali celo pri zdravljenju tuberkuloze), učinek glede na raziskave ni izrazit. Uporabljamo posušene nadzemne dele zelenih poganjkov njivske preslice in pljučnikov ter jih dodajamo čajnim mešanicam za pripravo prevretkov, izločanje kremenčeve kisline pa izboljšamo z dodatkom medu v vodo. Če bomo njivsko preslico nabirali v naravi, jo moramo znati prepoznati, kajti med našimi 11 divje rastočimi vrstami so ji nekatere skoraj na las podobne.
Spodbujanje imunskega odziva
Seveda je tudi pri prehladih preventiva boljša kot kurativa. Da bi skrajšali potek bolezni, predvsem pa da bi preprečili ponovitve, je smiselno uporabljati rastlinske pripravke za dvig psihološke in fizične zmogljivosti ter za spodbujanje imunskega odziva. Rastline, ki učinkujejo tako, imenujemo adaptogene. O njih smo že pisali. Tudi pri nas je moč dobiti pripravke iz zdravilnih rastlin, na primer ginsengov, vitanije in šisandre, ki jih marsikje v Aziji v ta namen uporabljajo že tisočletja, kar priča o njihovi varnosti in bržkone tudi učinkovitosti.
Poleg njih omenimo še navadni rožni koren (Rhodiola rosea), tolstičevko, ki raste tudi v naših gorah in katere korenine delujejo adaptogeno in psihostimulativno, ter še mnogo bolje poznane ameriške slamnike (rod Echinacea), katerih imunostimulativne in protivirusne učinke pozna vsak zeliščar. Počasi se tudi pri nas za krepitev imunskega sistema in pospešitev regeneracije po okužbah vse pogosteje uporabljajo pripravki iz nekaterih glivnih vrst, kot so svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum), orjaška zraščenka (Grifola frondosa) in resasti bradovec (Hericium erinaceus).
PREBERITE ŠE --> Znanstveniki dokazali zdravilno moč ameriškega slamnika, takoj uniči viruse
Za ohranjanje dobro delujočega imunskega sistema ter odpornosti v splošnem je zelo pomembno, da imamo v redni prehrani dovolj snovi, ki delujejo antioksidativno in imunostimulativno ter povečajo učinkovitost mehanizmov za popravljanje posledic vnetja. Tako delujejo, kot smo omenili tudi že v prejšnjih poglavjih, določeni vitamini (A, C in E), karotenoidi, flavonoidi, glukozinolati, ω-3 polinenasičene maščobne kisline ter tudi nekatere rastlinske vlaknine. Teh snovi je največ v divje rastočih rastlinah, bistveno več kot v doma pridelanih ali kupljenih. Priporočljivo je zlasti redno uživanje križnic ter rastlin z veliko vsebnostjo fenolnih snovi, kot so borovnice, robide, maline, jagode, glogi, črni trn, rumeni dren, navadna jagodičnica, rumeni dren in jerebika.
Kdaj k zdravniku?
S samozdravljenjem prehladnih obolenj z rastlinskimi in drugimi pripravki si pomaga velik delež ljudi v razvitem svetu, s čimer ni pravzaprav nič narobe. Vendarle pa je v določenih primerih škodljivo predolgo čakati na pregled pri zdravniku. Tega naj ob nejasni klinični sliki čim prej opravijo vsi bolniki z oslabelim imunskim sistemom in starejši bolniki s slabše urejenimi kroničnimi pljučno-srčnimi obolenji. Tudi pri vztrajanju vročine dlje kot tri dni, poslabševanju splošnega počutja in izrazitih simptomih ter pojavu gnojnega izmečka ali izcedka iz nosu je nujen posvet pri zdravniku. Prehlad se namreč lahko zaplete z gnojno okužbo obnosnih sinusov ali pa preide v pljučnico.
* Doc. dr. Luka Kristanc je zdravnik in biolog, ki v okviru Zavoda za uporabno botaniko Divji vrt izvaja fitoterapevtske obravnave in izobraževanja.
