Moža ni nikoli doma, a vem, da me ne vara
Pozdravljeni,
z možem sva poročena dve leti in pol, otrok še nimava. Oba imava službi, le da se njegova ne konča ob petih popoldne, ampak pogosto šele pozno zvečer. Nič nenavadnega ni, da pride domov ob devetih ali pol desetih.
Mož je sicer dober človek, vendar se pogosto zalotim v premišljevanju, da bi se od njega ločila. Poleg tega, da je odsoten vse dneve, tudi nemalo koncev tedna dela za službo. Med tednom večkrat pozabi, da bi se mi javil in sporočil, kdaj pride domov, čeprav ga stalno opominjam na to (vara me ne, saj je ves predan svojemu delu). Večer za večerom jem sama, kar me čedalje bolj moti.
Večkrat se mu že omenila željo, da večerjava skupaj. Toda spremeni se nič. Občutek imam, da se ne ozira na moje želje in potrebe, zaradi česar sem vedno bolj jezna. Najina komunikacija je vse prej kot dobra, pravzaprav je pod vsako kritiko. Poleg tega se ne morem nanj zanesti glede denarja. Večino položnic plačujem sama.
Naveličana sem takšnega zakonskega življenja. Koliko časa naj bi še čakala, da se bo spremenilo? Bližava se štiridesetim in moja biološka ura zelo glasno tiktaka. Mislim pa, da ne bi bilo pametno zanositi v takšnih razmerah. Ali naj sama skrbim za otroka, ker moža ni nikoli doma? Poleg tega se požvižga na moje čustvene potrebe in pusti, da sem ves čas sama.
Kaj bi mi vi svetovali?
Bralka
Možu jasno sporočite, da tako ne želite nadaljevati odnosa
Odgovarja:
Samo Babuder
Psihoanalitični psihoterapevt.
Za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
V partnersko zvezo se združimo zato, da bi zadovoljili nekaj pomembnih potreb, med drugim potrebo po druženju, ki krepi naš občutek pripadnosti in povezanosti ter utrjuje temelje naše sreče. Da ste nezadovoljni, ker veliko časa, ki ste si ga rezervirali za vaju, preživite sami, je povsem normalno. Poleg tega mož pogosto pozabi na vas, kar vas jezi. Zaslužite si več pozornosti in spoštovanja. Pa še o materinstvu razmišljate in ne predstavljate si, da bi rodili otroka v takšno družino. Naveličali ste se takšnega zakona ter ga hočete spremeniti. In imate popolnoma prav.
Podaljševanje delovnika je sicer trend v današnji družbi, toda ravnanje vašega moža kaže na drugo vrsto vzrokov. Zdi se, kot da v tem išče samopotrditev in da ga samo trdo delo lahko izpolni. Toliko ga okupira, da pozabi na vas in vajine dogovore. In tudi kadar sta oba doma, komunikacija ne steče, kar zna biti posledica tega, da se v mislih nenehno ukvarja z delom. Še za konec tedna pogosto ne naredi premora, torej je delo vedno na prvem mestu.
Zakaj ne plačuje položnic? Ali varčuje za večje izdatke, kot so stroški za dom, avtomobil, potovanja, dodatno izobraževanje, ali v svoji zasvojenosti z delom preprosto pozabi na to, da jih je treba plačati? Ravnanje vašega moža kaže določene znake odvisnosti, ki so značilni za deloholizem.
Ne vem, ali zanj velja, da je deloholik, toda njegov način življenja ni zdrav za vajin odnos niti za njegovo psihofizično stanje. Doslej ste ga opominjali, da vam mora sporočiti, če bo pozen. Odslej pa, tako vam svetujem, stopnjujte svoje zahteve. Predlagam vam, da mu najprej sporočite, kaj čutite, in da ne želite nadaljevati odnosa tako. Pokažite mu, da ste žalostni in se počutite ponižano, ker imate občutek, da zanj niste dovolj pomembni. Morda se sploh ne zaveda, da ste siti takšnega zakonskega življenja, in bo trenutek, ko mu boste razkrili svoje občutke, povod za to, da spremeni svoje ravnanje.
Konkreten korak k uvajanju sprememb je lahko dogovor glede večerje. Določita uro, ki bo sprejemljiva za oba, in moža pozovite, da se je drži. Pravočasen prihod lahko odpove le, če ima za to res tehten razlog, denimo sestanek z nadrejeno osebo ali pomembno stranko. Ker je navada železna srajca in utegne mož imeti nekaj težav pri navajanju na to novost, predlagam, da ga pravočasno pokličete v službo in ga spomnite, ko se bo bližala dogovorjena ura.
Če bo njegov odpor proti spremembam prevelik in vam kljub pritisku ne bo uspelo doseči želenih ciljev, vam svetujem, da poiščete strokovno pomoč. Mož naj se oglasi v psihološki svetovalnici, kjer bodo s pomočjo psiholoških orodij opredelili njegove vedenjske navade in se dogovorili za naslednje korake. Ali pa se oba oglasita v zakonski svetovalnici in med pogovorom poiščita pot iz nastalega zapleta in zgladita nesoglasja. Svetovalnica je idealen prostor za to, da si zakonca povesta stvari, ki jima jih v vsakdanjem življenju, bodisi zaradi pomanjkanja časa, običajne rutine bodisi drugih zadržkov, ne uspe sporočiti.
Želim vam uspešno reševanje zakona!
