VIDEO: Znanstvenica prof. dr. Maja Ravnikar: Pot je vsaj tako pomembna kot cilj

Prof. dr. Maja Ravnikar vodi Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) in je prejemnica Zoisove nagrade za vrhunske znanstvenoraziskovalne in razvojne dosežke na področju mikrobne biotehnologije. NIB je pomagala pridobiti naziv konzorcij referenčnih diagnostičnih laboratorijev evropske skupnosti, vodi evropski projekt odličnosti Marie Sklodowska-Curie Innovation Training Network. Nedavno so odprli prvi del stavbe novega Biotehnološkega stičišča NIB, drugi bo vseljen konec leta.

Biotehnologija je njena profesionalna ljubezen. Ker pa se ljudje bojimo tega, česar ne razumemo, se ji zdi pomembno, da znanstveniki primerno sporočajo svoja dognanja družbi: »Zato smo se na inštitutu odločili, da organiziramo okrogle mize in pospešimo komuniciranje znanosti. Lani smo pripravili odmevno strokovno konferenco V vrtincu sprememb, razpravljali smo o podnebnih spremembah, biotski raznovrstnosti in vodi. Pred kratkim o rabi kanabinoidov pa o celičnih terapijah raka. Lani smo izdali čudovito strokovno monografijo Neverjetna, ki opozarja na presunljivo raznolikost Slovenije.«

Narava in nove tehnologije

Dr. Maja Ravnikar je prepričana, da so nove tehnologije lahko čistejše in bolj naravne: »Če primerjam denimo konvencio­nalno kmetijstvo z integriranim ali biološkim, lahko ugotovimo, da se premikamo v smeri bolj naravnega. Prepričana sem, da bo v prihodnosti tudi genska tehnologija našla pot v do narave prijaznejšo pridelavo rastlin. Pri zmanjšani uporabi pesticidov, ki jo predvideva nastajajoča nova evropska uredba, pa je izredno pomembna preventiva pri zagotavljanju zdravja rastlin. To pomeni, da bo treba diagnostiki rastlinskih bolezni nameniti bistveno več pozornosti.«

Prav s tem področjem se ukvarjajo na NIB. Še mnogo bolj kot doslej bo pomembno pravočasno najti okužbo na polju, sejati zdravo seme, slediti uvozu rastlin in razvijati nove metode za boj proti novim povzročiteljem bolezni. »Če k temu dodamo še nove načine kmetijske tehnologije, ki bodo omogočili zmanjšano uporabo pesticidov,« nadaljuje, »postane jasno, da brez novih tehnologij ne gre.«

Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Foto: Leon Vidic

Eno zdravje

Mikrobiologija okolja – mikrobi, ki povzročajo bolezni rastlin, živali in človeka – je povezana. In prav to nakazuje koncept »eno zdravje«. »Če denimo zbolijo rast­line, lahko začnejo proizvajati toksične snovi, ki vplivajo na zdravje živali in ljudi, ki se prehranjujejo z njimi. Podobno velja za cvetenje cianobakterij v vodotokih, ki proizvajajo strupe,« razloži strokovnjakinja.

»Pred 20 leti smo začeli raziskovati epidemiologijo virusov v okolju. Ugotovili smo, da lahko v vodah preživijo določeni rastlinski virusi, ki nato okužijo rastline, če jih namakamo z okuženo vodo. Virusi lahko preživijo celo v vodi, ki se je prečistila v čistilni napravi. Vpeljali smo različne nove metodologije za koncentriranje in analizo genskega materiala v vodi. S pomočjo t. i. metagenomike ugotovimo, kateri živi organizmi so bili prisotni v vodnem viru, ki ga preiskujemo. Z bioinformacijsko obdelavo podatkov prepoznamo viruse, bakterije, različne druge organizme, ki so prisotni v vzorcu. Začeli smo s proučevanjem rastlinskih virusov, nadaljevali z živalskimi in humanimi. Zgolj v mesecu dni po razglasitvi epidemije covida smo začeli na podlagi naših dolgoletnih raziskav razvijati metodo za ugotavljanje prisotnosti sars-cov-2 v odpadnih vodah. Izkazala se je kot ena pomembnejših metod za spremljanje količine virusa in njegovih različic.«