ONA 365

VIDEO: Katarina Bervar Sternad: Potrebujemo bližino, ne druženje preko telefona

Pravnica in direktorica PIC Katarina Bervar Sternad se bori, da bi vsi ljudje v družbi imeli dostojno življenje.
Fotografija: Katarina Bervar Sternad, pravnica in direktorica PIC, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Foto: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Katarina Bervar Sternad, pravnica in direktorica PIC, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Foto: Jože Suhadolnik

Katarina Bervar Sternad je že več kot desetletje direktorica PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Njeno strokovno delo so področja in pravice, ki jih ščitijo mednarodni dokumenti o človekovih pravicah. Prizadeva si za sistemske spremembe in verjame, da je aktivno državljanstvo ena najpomembnejših poti do boljše skupne prihodnosti.

Azil in migracije, varstvo ranljivih skupin in pravno varstvo okolja so tri osnovna področja delovanja PIC. Tudi pri referendumu o vodah je bil PIC eden od organizatorjev kampanje. »Vloga nevladnih organizacij je pomagati ljudem, premagovati različne stiske, to je humanitarni del našega delovanja, po drugi strani pa opravljamo zagovorniški del, torej predlagamo spremembe zakonodaje in politik s ciljem omogočiti boljše življenje za čim več ljudi,« poudari sogovornica.

Že več kot 1700 primerov

Pravna mreža je gotovo eden njihovih večjih in pomembnejših projektov, samo v prvih nekaj mesecih delovanja so imeli več sto primerov, posameznikov, ki so se obrnili na njih. Njihovo delo je intenzivno in kaže, kako pomembno je povezovanje nevladnih organizacij in aktivno državljanstvo.

Katarina Bervar Sternad, pravnica in direktorica PIC, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Foto: Jože Suhadolnik
Katarina Bervar Sternad, pravnica in direktorica PIC, Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Foto: Jože Suhadolnik

Na vprašanje, kakšna je njena izkušnja danes, koliko jim je uspelo omejiti širjenje krivic v najširšem pomenu, Katarina Bervar Sternad odgovori: »Pravna mreža za varstvo demokracije je bila ustanovljena pred dvema letoma in število primerov (doslej že več kot 1700), uspešnih pritožb, tožb, pobud, priprava zakonodaje, nagrade dokazujejo, da je bilo aktiviranje pravnega znanja v tem času nujno potrebno. Kot je povedalo ustavno sodišče, so bile nekatere naše pravice omejene čezmerno oziroma brez ustrezne pravne podlage.

Uspešna pobuda za oceno ustavnosti popolne prepovedi protestov in pozneje spremembe zakona o nalezljivih boleznih štejejo med naše največje dosežke. Veliko je bilo tudi drugih težav na področju vladavine prava, ker je oblast zlorabljala svoj položaj. Vendar je treba povedati, da verjetno nobena oblast ni imuna proti temu, zato PMVD ostaja aktivna in usmerjena v varovanje vladavine prava in temeljnih demokratičnih načel.«

image_alt
Kdo bo letošnja Ona 365? Spoznajte nominiranke in glasujte za zmagovalko

Soglasja učiti že v vrtcu

Sprememba kazenskega zakonika pri uzakonitvi modela »samo ja pomeni ja« je bila rezultat več kot dveletnih prizadevanj nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju. Z istanbulsko konvencijo popolnoma usklajen standard definicije posilstva je nedvomno dober obet za prihodnost. A kako globoko je po vašem mnenju še vedno zasidrana mizoginija v našem prostoru? Kako izkoreniniti škod­ljivo folkloro?

»Sprememba zakonodaje je zgolj ena od poti; ta problem je predvsem treba naslavljati skozi izobraževanje, od vrtca naprej. Če bomo otroke naučili, kaj je to soglasje, ko si npr. želijo od prijatelja izposoditi igračo, kako reševati konflikte in kaj pomeni enakost spolov, je več verjetnosti, da kot odrasli ne bodo prestopali meja osebne integritete in dostojanstva drugih, da bodo nasprotnemu spolu pri­znavali enak položaj in pravice, in to tudi npr. v partnerskih ali intimnih odnosih. Prav tako upam, da takrat ne bo več predstavnikov oblasti, ki bi si drznili komentirati videz svojih kolegic.«

Preberite še:

V prodaji