Skrita sporočila priljubljenih božičnih rastlin (nekatere v vaš dom prinašajo srečo)
Ste se kdaj vprašali, od kod izvira tradicija božičnega drevesca? Zakaj med decembrskimi prazniki domove krasimo z omelo in bodiko ter kakšno povezavo z božičem ima rastlina božična zvezda, ki pravzaprav izvira iz Mehike? Razkrivamo vam zgodovino in simboliko prazničnih rastlin, brez katerih si ne znamo več predstavljati decembrskega veselja.
Zakaj krasimo drevesce?
Začnimo pri božičnem drevescu. Marsikdo danes zmotno misli, da je velika smreka, ki se šibi pod okraski, odraz ameriške kulture in potrošništva, a se ne bi mogel bolj motiti. V Severni Ameriki so evropski priseljenci namreč dolgo zavračali in preganjali ta običaj, ki so ga označili za poganskega in krščanstvu škodljivega.
Zimzeleno rastlinje je bilo V Evropi v decembrskem obdobju priljubljeno že od antike dalje. Stari Rimljani so z njim krasili domove in templje v času zimskega solsticija, ko so s praznikom, poimenovanim Saturnalia, slavili boga Saturna. Starodavnim Keltom je zimzeleno rastlinje simboliziralo večno življenje, saj je za razliko od druge narave decembra ohranilo svojo živost in barve.
Da pa so namesto manjših vejic ljudje v svoje domove začeli nositi kar cela zimzelena drevesa, so bili zaslužni Nemci 16. stoletja. Takrat se je rodila ta decembrska tradicija, drevesa pa so tedaj okraševali s suhim sadjem, orehi in piškoti. Kmalu so dekoraciji dodali še lučke oziroma svečke, ki so ostale v rabi vse do izuma elektrike. Legenda pravi, da naj bi se svečk na božičnem drevescu prvi domislil prav protestant Martin Luther, idejo pa je dobil, ko je neko zimsko noč opazil, kako se zvezde na nebu svetlikajo skozi iglavce.
A tradicija božičnega drevesca je nato potrebovala še kar tri stoletja, da se je prijela izven nemških dežel. In vprašanje je, ali bi danes sploh krasili smrečice in jelčice, če se ne bi angleška kraljica Viktorija leta 1840 poročila z nemškim princem Albertom. Ta je ritual božičnega drevesca leta 1848 prinesel v grad Windsor in tradicijo svojih prednikov nadaljeval na britanskem dvoru. Ker je bila Viktorija izredno priljubljena vladarica in so njeni podaniki radi posnemali vse, kar je počela, se je običaj nemudoma razširil med navadne ljudi in kmalu tudi čez ocean v ZDA in Kanado.
Praznična smreka ali jelka?
Čeprav so danes bolj kot prava božična drevesa priljubljena umetna, veliko ljudi še vedno prisega na vonj in videz sveže smreke ali jelke. Se pa ta dva iglavca med seboj ne razlikujeta samo po izgledu, temveč tudi po simboliki. Medtem ko naj bi smreka simbolizirala upanje v stiski, okrašena z jabolki, kot so to počeli v 16. stoletju v nemških deželah, pa tudi drevo modrosti iz svetopisemskega raja, je jelka drevo, ki kar poka od prazničnega vzdušja. Po ljudskem izročilu naj bi simbolizirala prijateljstvo, iskrenost, dolgoživost, vzdržljivost in napredek ter obujala spomine.
PREBERITE ŠE -> Takšni naj bodo letos adventni venčki (nasveti slovenskih cvetličarskih mojstric)
Omela
Še ena rastlina, ki zaznamuje prihajajoče praznike, je bela omela, ki jo v angleško govorečih deželah še danes obešajo pod oboke ali med vrata, kjer preži na poljube. Tradicija namreč veli, da se morata dva, ki se skupaj znajdeta pod omelo, poljubiti za srečo. Takšen poljub naj bi ženskam prinesel ljubezen oziroma poroko v novem letu, tisto dekle, ki ostane brez poljuba pod omelo, pa naj bi se za ženinom v prihajajočem letu lahko obrisalo pod nosom.
Skromna omela pravzaprav velja za eno najbolj magičnih rastlin v evropski folklori. Različna starodavna ljudstva so verjela, da ima varovalni učinek, da zdravi bolezni in da uničuje strupe. Stari Grki so bili prepričani, da ima ta polzajedavska rastlina mistično moč, Kelti pa so jo obešali nad zibelke, da bi dojenčke obvarovala pred vilami, ki so jih hotele ukrasti, ter z omelo krasili svoje domove v času novega leta, saj naj bi odganjala zle duhove.
Po ljudskem izročilu naj bi vejica omele prinašala srečo, če si jo nosil pri sebi, prav tako pa naj bi z njeno pomočjo komunicirali z duhovi umrlih.
PREBERITE ŠE -> 14 receptov za 14 različnih prazničnih potic, odkrijte svojo najljubšo
Bodika
V teh prazničnih dneh bomo na vsakem koraku opazili tudi bodiko ali božje drevce. Ta rastlina že od nekdaj simbolizira srečo, dobro voljo in modrost. Podobno kot omela naj bi tudi bodika obvarovala pred negativno energijo, črno magijo in zlom. V srednjem veku so v Evropi verjeli, da lahko bodika človeka obvaruje pred udarcem strele in prinese srečo, zato so jo sadili v bližini domov. V Angliji pa so vejico bodike položili na enega od vogalov postelje, saj naj bi to preprečilo nočne more in prineslo mirne sanje.
A bodika ni bila samo prinašalka dobrih stvari, če si jo utrgal na napačen dan ali jo v hišo prinesel ob neprimernem času, je lahko to imelo neprijetne posledice, so verjeli naši predniki, ki so bili izredno previdni pri tem, kdaj in kako z bodiko okrasiti dom. Verjeli so denimo, da je treba bodiko utrgati na božični dan in nič prej, saj naj bi nabrana 25. decembra obvarovala pred zlimi duhovi in čarovnicami.
V Walesu so bili glede tega še bolj strogi, saj so bili prepričani, da bodika v domu pred božičem povzroča družinske prepire. Eno izmed ljudskih izročil pa celo svari pred podarjanjem bodike prijateljem, saj naj bi v takem primeru prinesla smrt.
Bodika naj tudi ne bi smela ostati v domu dlje od božiča. Če je družina ni zavrgla po dvanajsti noči božiča (5. januar), jim je zimzelena bodeča rastlina prinesla nesrečo in toliko nezgod, kolikor je še bilo vejic in listov bodike v domu.
Zanimivo izročilo pa je povezano tudi z rdečimi jagodami bodike, in sicer so naši predniki verjeli, da grm, ki se šibi pod jagodami, pomeni, da bo zima huda in mrzla.
PREBERITE ŠE -> Zakaj orhidej ne bi smeli podarjati sorodnikom in prijateljem
Bršljan
Če boste dom za praznike okrasili z bodiko, ji ne pozabite dodati bršljana, ljudsko izročilo namreč pravi, da ta kombinacija v domu ob božiču prinese mir v hišo. Bršljan je prav tako starodavni simbol za večno življenje, ki so ga cenili pogani in kristjani, prinesel pa naj bi srečo ženskam (medtem ko bodika nosi srečo moškim) ter zvestobo in srečo v ljubezen in zakon.
Božična zvezda
Najbolj prepoznavna praznična cvetlica v zadnjih desetletjih je zagotovo božična zvezda, ki pa ironično sploh ni cvetlica. V naravi zraste kot manjše drevo ali grm, njeni cvetovi pa niso zares cvetovi, ampak obarvani listi, ki spominjajo na cvet. Obstaja v odtenkih od rdeče do oranžne, rumene in bele, izvira pa iz Mehike in Srednje Amerike, kjer je rasla že stoletja, preden so ji nadeli ime »božična zvezda«.
Drevo je bilo priljubljeno med Azteki, ki so ga uporabljali v zdravilne namene in iz njega pridobivali barvilo, šele v 16. stoletju pa so njegovi nenavadni rdeči listi postali povezani z božičem, ko so menihi v Srednji Ameriki velike »cvetove« uporabili v jaslicah kot simbol Betlehemske zvezde. Po tem božična zvezda slovi še danes, kristjani pa poleg tega tudi verjamejo, da rdeča barva listov simbolizira Jezusovo kri.
Vir: The Complete Language of Flowers: A Definitive and Illustrated History, S. Theresa Dietz.
