Sara je bila še dijakinja, ko je v družbi srednješolcev spoznala všečnega fanta. Na začetku sta prijateljevala, nato pa je preskočila iskrica. Njuna prijateljska srečanja so postala skoraj dnevni zmenki. In zaljubila se je. Vanj. Zvesto je sledila vsem njegovim željam. Ko pa je izražala svoje, je uvidela, da postaja nervozen. In tako je vselej njeno željo prekrila njegova - ki jo je uresničevala.

Ko so fanta spoznali Sarini starši, so jo opozorili na njegovo, zanje nestrpno, obnašanje tako do nje same, kot do staršev, a je to ni odvrnilo od njega. Začela se je umikati svoji družini in se preselila v njegov dom. Ni še dokončala srednje šole, ko sta se tik pred porodom, poročila. Njenih staršev na slavje ni bilo, saj so se medtem zgodili že težji prepiri, ki so se večkrat sprevrgli v nasilje. Prošnja staršev, da se vrne domov in da bodo skupaj poskrbeli za otroka, je ni prepričala. Ostala je v domu njegovih staršev.

Ko je Sara postala mamica, pa je njuna sobica postala pravi pekel. Moža je vznemirjal jok otroka. Ni prenesel njenega nočnega vstajanja in negovanja otroka. Preprosto - šla mu je na živce. Po dveh mesecih trpinčenja otroka in težkih udarcev, ki so padali po njej, se je odločila, da se vrne k svojima staršema. Ki pa je nista bila več pripravljena sprejeti. 

PREBERITE ŠE -> Zgodba Slovenke: Vse sem mu oprostila, dokler ni bilo prepozno

Moževa starša nista prenesla nemira in mladi družinici sta pomagala najeti garsonjero. Takrat je bilo, kot da je končno posijalo sonce. Tako zelo je namreč Sara verjela, da se bo odslej njihovo življenje spremenilo na bolje. Ves čas se je bala, da ne morejo ustvariti družinske dinamike zaradi prisotnosti moževih staršev in njihovih vplivov nanj.

Le teden dni je čutila pravo družino. Le teden dni je verjela, da bodo lahko odslej živeli mirno družinsko življenje. Očka otroka in ljubljeni mož je postajal vse bolj nestrpen in po mesecu dni so znova začeli padati udarci po jokajočem otroku, ki je čutil materin strah. Nič, kar je skuhala, ni bilo več dobro zanj, nobene besede ni izrekla s pravim tonom, ji je očital, pa tudi otroka ni znala potolažiti, da ga ne bi več vznemirjal njegov jok. 

Več kot leto dni je tako trpela skupaj z otrokom. Čustveno in fizično nasilje sta se zlila v vrtinec, iz katerega ni videla izhoda. Prekinila je šolanje - z nikomer več ni imela prav nobenih stikov. Otroka ni upala več peljati niti k zdravniku, saj sta bila ves čas oba v modricah.

PREBERITE ŠE -> Izpoved Slovenke: Posililo me je pet moških, bala sem se, da me bodo ubili

Potem pa so nekega dne njeni in otrokovi kriki končno prebudili sosede. Poklicali so policijo in Sarino trpljenje se je končalo. 

Pristojne službe so jo z otrokom namestile v varno hišo.

Danes je Sara osvobojena strahu. Na povsem drugem koncu naše dežele je po več kot letu dni bivanja v varnem okolju in ob pomoči strokovnih delavcev CSD prejela občinsko stanovanje. Zaključuje izobraževanje in se pripravlja na zaposlitev, saj si želi postati samostojna. Izkušnjo, ki jo je tako zgodaj privedla v zaslepljeno vero v človeka, ki jo je trpinčil, pa deli s prijateljicami in znankami zato, da bi znale pravočasno prekiniti manipulacije in nasilje, v katero jih vodi čustveno stanje zaljubljenosti in zaupanja. 

PREBERITE ŠE -> Maja Plaz: Nasilje v partnerski zvezi je proces, ki se stopnjuje

Sari in njenemu otročičku od maja letos pomagajo v Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, otrok je vključen tudi v program Botrstvo. Če jima lahko pomagate tudi vi, spoštovane bralke, cenjeni bralci, se vam že vnaprej zahvaljujemo. Naredimo že stop strahotnemu nasilju nad ženskami in otroki in ponudimo roko vsem žrtvam, da si bodo upale spregovoriti in zaživele človeka vredno življenje. Za trpinčenje ni nikoli opravičila. 

* Sarino ime smo zaradi varovanja njene zasebnosti in zasebnosti njenega otroka spremenili.