Da je konservativen, vzame s pridržkom, ker kaj pa to pomeni, dvoumno vpraša. Odgovor poda sam s pojasnilom: »Družba se spreminja, ampak lepo vas prosim, narava človeka se v treh desetletjih ne more spremeniti tako, kot nam skušajo dopovedati preroki nove dobe. Zahodni postmoderni čas družbo uničuje. Počasi izumiramo.« Ženske in moški. Kaj nas lahko reši? Sploh še kaj?
Dr. Perko, mi lahko poveste čim bolj jasno, v kakšni kondiciji je slovenska družba? Če si sposodiva osnovnošolske ocene, katero bi nam dodelili? Govorim seveda o psihofizičnem stanju naroda.
Glede na vso družbeno razklanost in problem slovenstva bi bila dvojka že zelo dobra. Na misel so mi prišli poboji v Beogradu. Kaj je vzrok takšne tragedije? Govorimo o narcistični družbi, dekadenci Zahoda, vzgoji brez omejitev, principu ugodja. Nihče pa ne pomisli, da Srbi (še) niso priznali in se pokesali zločinov, ki so jih zagrešili v Bosni. In to živi v narodu. Krepijo nacionalizem, slavijo Karadžića in druge vojne zločince.
Nekaj podobnega je pri nas. Že od leta 1945 in še prej, med drugo svetovno vojno, živimo Slovenci z neizmerno težo nerazčiščenih zločinov, pobojev. Vse to živi z nami in v nas. Razcepljenost naroda in nepredelana rana, ki je tudi in predvsem duhovna rana – ostajata. To je največji greh, ki mu ne pridemo do konca. V resnici politiki nimajo niti najmanjše želje po spravi, ker je ravno razcepljenost naroda krasno torišče za ideološko manipulacijo ljudi.
