Prof. dr. Janeza Bogataja ni treba prav posebej predstavljati, saj ga poznamo vsi. Morda ne veste, da je pred kratkim prejel prestižno nagrado, tako rekoč oskarja za najboljšo knjigo na svetu, v kategoriji gastronomske diplomacije, z naslovom Hrana – najstarejše diplomatsko orodje. Lovoriko so mu podelili v okviru Gourmand Cookbook Awards 2023 v Umeu na Švedskem. Da ne pozabimo, njegova knjiga Štruklji je dobila bronasto medaljo.
Generalna skupščina OZN je letošnje leto razglasila za Mednarodno leto prosa. Za laično javnost malo nenavadno, a odgovor, zakaj je temu tako, vi nedovoumno poznate?
Generalna skupščina OZN je letošnje leto razglasila že leta 2021. Pobudo zanj sta dali Indija in Nigerija ter agencija FAO. Vzrokov za to razglasitev je bilo več. Proso ima razmeroma kratko rastno dobo, okrog 100 dni in je zelo odporno žito. Zato je koristno pri preprečevanju lakote, kar je zelo pomembno ob naraščanju števila prebivalcev sveta. Proso so že naši predniki cenili tudi zaradi zdravstvenih učinkov ter za pripravo različnih jedi.
Proso, ta izjemno neobčutljiva žitarica za pridelovanje, naj bi izhajala iz severnih predelov Indije, največ pa jo pridelajo v Afriki (55 odstotkov), v Aziji (41 odstotkov), v Evropi pa le tri odstotke, no, še slabša je Severna Amerika z enim odstotkom; koliko jo dejansko pridelamo v Sloveniji in zakaj jo najpogosteje uporabljamo?
V Sloveniji smo leta 2021 pridelali na posejanih 418 hektarih 520 ton prosa. To je bilo v primerjavi z letom poprej povečanje za 25 ton, kar kaže, da se pomena in uporabe prosa vedno bolj zavedamo. Proso uporabljamo za izdelavo prosene moke, s phanjem zrnja pa dobimo proseno kašo. Po koncu druge svetovne vojne je bilo v Sloveniji posejanih s prosom še 16.000 hektarjev.
Tako prosena moka kot kaša imata bogato dediščino na področju vsakdanjih in prazničnih jedi, od prosenega kruha, ki je stoletja omogočal preživetje, do različnih pogač in na mleku kuhane prosene kaše, ki je bila obogatena s češpljami ali slivami in je bila naša najbolj razširjena dediščinska sladica. Fran Levstik ji pravi otročja sladka paša. Sicer pa sem v knjigi navedel recepte za kar 39 slanih in sladkih jedi iz prosene moke ali kaše.
Vsa »umetnost« hujšanja je v glavi, torej gre za odločitev. Spremenil sem število jedilnih obrokov, in sicer jem petkrat na dan, če je le možno, vedno ob istih urah. Seveda sem spremenil količino alkoholnih pijač, zlasti vina, saj žganih že pred hujšanjem nisem posebno cenil. Hujšanje je potekalo ob odličnem sodelovanju z zdravnikom.
