Iz te zelenjave boste dobili več vitamina A kot iz korenčka
Malo je vrst zelenjave, ki imajo tako razvejen rodovnik in nepregledno veliko sorodnikov. Nič čudnega, saj spada buča med najstarejše kmetijske rastline na svetu. Prihaja iz Indije, španski mornarji pa so jo prinesli v Evropo. Semena so bogato obrodila in kmalu so se debele glave raznih oblik in barv svetile na skoraj vseh poljih po Evropi. Poznali so jih tudi Maji in Azteki, bile so eno od njihovih osnovnih živil, uporabljali pa so jih tudi kot zdravilo za ture in odprte rane. Nanje so polagali sveže meso buč.
Najpomembnejši vitamini in minerali v bučah
Pomembna sestavina buč so vlaknine ter minerali in vitamini. Denimo, vitamina C je v 100 g buče 10 mg. Vsebujejo tudi vitamin B5, ki uravnava hormonsko delovanje in pomaga organizmu v stresnih okoliščinah. A najpomembnejši pri uravnavanju hormonskega delovanja je betakaroten, ki se v telesu pretvori v vitamin A, tega pa buče vsebujejo na pretek, v njihovem mesu ga je celo več, kot v opevanem korenčku, v nekaterih vrstah buč tudi dvanajstkrat več (pri enaki teži).
PREBERITE ŠE -> Tega o korenju zagotovo niste vedeli, ni vsak enako zdrav
Buče zaradi provitamina A delujejo antioksidativno, saj krepijo imunski sistem, s tem pa popravljajo škodo prostih radikalov, ki lahko povzročijo tvorjenje rakavih celic. Karotenoidi pa ne preprečujejo samo tveganja za razvoj raka, pomagajo tudi očem in ohranjajo dober vid. Ponašajo se še z zelo ugodnim razmerjem natrija in kalija, v njih so tudi magnezij, železo in kremenčeva kislina.
Z bučo do vitkosti
To jesensko darilo narave je prijetna popestritev in osvežilna vitaminska jed, ki gre z vsemi vrstami zelenjave in mesa. Ker niso zelo kalorične - v 100 g bučnega mesa je komaj 25 kalorij - so zelo primerne za shujševalne kure, seveda, če jih pripravimo z malo maščobe (lahko jih skuhamo v sopari ali popečemo v pečici). Ker vsebujejo veliko vode in vlaknin, pomagajo razstrupiti črevesje in tako iz organizma odplavljajo toksine.
Kuhane in pečene buče ter svež sok pospešujejo tudi izločanje seča ter tako pomagajo pri boleznih mehurja, vnetih ledvicah, protinu in revmatizmu. Krepijo sluznice in iz telesa odpravljajo sluz, zdravijo vnetja tankega črevesja ter zakisanost telesa.
Muškatne buče in hokaido
Kuharji buče delijo na zimske in letne. Poletne poberejo nezrele in jih pripravljajo z lupino in semeni. Zimske buče, na primer muškatna ali hokaido, pa se medijo v kleti. Njihovo zorenje spremljajo s tankimi lesenimi paličicami. Sadovi, botanično gledano jagode, se razlikujejo po velikosti in obliki pa tudi po barvi lupine in mesa.
PREBERITE ŠE -> Zakaj bi morali na svoj jedilnik nujno uvrstiti buče hokaido
Najboljše so oranžne ali žafranasto rumene, najbolj posebna med njimi je tako imenovana špagetna buča. Ime je dobila po obliki mesa, ki med kuhanjem razpade v špagetom podobno obliko.
Težko je svetovati, katero vrsto poskusimo prvo. Med seboj se razlikujejo po okusih in najbolje je, da po vrsti poskušamo vse.
PREBERITE ŠE -> Okusen recept za polnjene maslenke
Kako zdrave pa so bučnice?
Poleg bučnega mesa so cenjena tudi bučna semena ali bučnice, pravzaprav nekatere vrste buč gojijo zgolj zaradi njih. Bučnice vsebujejo vitamin E, cink, železo, magnezij, kalij in nenasičene maščobne kisline omega-3 ter omega-6. Že dolgo je znano, da odpravljajo črevesne zajedavce, uravnavajo krvne maščobe in varujejo srce ter blagodejno vplivajo na sečila.
Bučna semena so tudi laže prebavljiva od številnih drugih semen in oreščkov, še posebej pa se njihovo uživanje priporoča moškim za zdravljenje simptomov pri povečani prostati, pozitivno pa naj bi vplivala tudi na androgene hormone v moškem telesu, katerih nepravilno delovanje je velikokrat vzrok za nastanek raka prostate.
Iz bučnic stiskajo tudi bučno olje, najboljše je hladno stiskano, saj je le takšno bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami in vitaminom E, kot semena pa tudi olje pomaga pri težavah s sečili in prostato.
