Na oblačen oktobrski četrtek smo se podali proti Radomljam, kjer je Peugeotov prodajno-servisni center Rodex. Zadnjih deset let je del njihove ekipe tudi mlada avtomehaničarka Anja Veršnik. Sprejela nas je v pisarni, kjer danes dela z garancijami, občasno pa še vedno z veseljem poprime za orodje v delavnici.
Kaj je prispevalo k vaši odločitvi, da postanete avtomehaničarka?
Odločitev je bila čisto spontana, saj Šolski center Velenje, kjer sem se leta 2015 izšolala za avtomehaničarko, sploh ni bil moja prva izbira. V zadnjem razredu osnovne šole sem bila v dvomih, kje nadaljevati šolanje. Sprva sem se nameravala vpisati na srednjo frizersko šolo, a sem pri šolski socialni delavki vseeno vzela še dodatno vpisnico. Ko sem ji pojasnila, da razmišljam tudi o šolanju za avtomehaničarko, me je vprašala, ali sem prepričana o tem.
Tega njenega vprašanja se še danes tako živo spomnim. Doma sem vse popoldne razmišljala, katero vpisnico naj naslednji dan prinesem v šolo. Pogovarjala sem se tudi s starši, ki so, ko gledam za nazaj, celo malenkost bolj podpirali mojo pot v svet servisiranja avtomobilov kot friziranja. In tako sem naslednji dan v šolo odnesla vpisnico za velenjsko šolo s ciljem, da bom popravljala avtomobile, ko bom velika.
Sošolci na velenjski šoli so bili verjetno presenečeni, da je med njimi dekle. Kako pa so vas sprejeli učitelji?
Verjetno si lahko predstavljate, kako je bilo, saj sem bila edino dekle – ne le v razredu, ampak celotnem letniku. Tri sošolce sem poznala, saj so bili v paralelki na moji osnovni šoli. Verjamem, da so se moji novi sošolci prve tedne gotovo spraševali, kaj ta »babnica« tu počne.
Če so me v prvem in drugem letniku še morda začudeno gledali, pa se je to v tretjem spremenilo. Če ne drugega, zato, ker sem imela lepo urejene zvezke in zapiske, in so si jih sčasoma začeli sposojati od mene. Z omenjeno trojico, ki sem jo poznala iz osnovne šole, smo postali nerazdružljiva štiriperesna deteljica.
Učitelji so me dobro sprejeli, predvsem razrednik in še eden od učiteljev praktičnega pouka sta se zelo potrudila, da bi iz mene nekaj nastalo. Profesorji so me tudi spodbujali, da sem se vpisovala v različne koristne obšolske dejavnosti.
Kako ste pridobivali potrebno znanje in kje?
Osnovno znanje in veščine sem pridobivala v šoli in med obvezno prakso, ki sem jo opravljala v avtomehanični delavnici. Ravno med iskanjem delavnice, kjer bi jo opravljala, sem ugotovila, da stereotipi še kako držijo. V dveh avtoservisih, kjer sem se zanimala za prakso, so mi njuni lastniki dali med vrsticami vedeti, da ...
