Ta spregledana okrasna rastlina ima zelo okusne in zdrave plodove
Šmarna hrušica je večji grm ali manjše večdebelno drevo. Spada med rožnice in je v sorodu z jablano, hruško, nešpljo in kutino. Rod šmarnih hrušic obsega 25 vrst. Pri nas sta najpogosteje naprodaj kanadska in bakrena, ki pa sta si zelo podobni. V Sloveniji najdemo tudi avtohtono navadno šmarno hrušico (Amelanchier ovalis), katere presni plodovi niso najbolj okusni. Vseeno pa so primerni za predelavo. V naravi najpogosteje raste na prisojnih in kamnitih pobočjih ter v razredčenih gozdovih. Njena rastišča najlažje odkrijemo jeseni, ko se krošnje obarvajo rdečkasto.
PREBERITE ŠE -> Če imate doma to okrasno drevo, nikar ne zavrzite njegovih zdravilnih plodov
Okras vrta
Beli ali rdečkasti zvezdasto oblikovani cvetovi se na vejah pojavijo v velikem številu že konec marca ali v začetku aprila in so v okras marsikaterega vrta ali parka ter hkrati vabljiva paša za čebele. Cvetovi so združeni v grozdasta socvetja. Že med cvetenjem začnejo poganjati tudi bakreno ali rožnato obarvani mladi lističi. Plodovi postopoma dozorevajo od konca maja, tako da se lahko sladkamo z njimi še ves junij in dlje. Zato v Severni Ameriki plodovom šmarne hrušice pravijo tudi junijska jagoda. Nujno jih moramo pravočasno obrati ali zaščititi z mrežo, saj jih imajo zelo rade ptice.
Bogastvo mineralov in vitaminov
Med dozorevanjem se plodovi z voščeno prevleko obarvajo rdeče, najslajši pa so, ko postanejo modrovijolični. Po velikosti spominjajo na ameriške borovnice in lahko dosežejo do dva centimetra premera. Največji so pravzaprav podobni miniaturnim jabolkom, kar priča o njihovem sorodstvu. Rastejo v grozdastem soplodju na dolgih pecljih, zanje pa so značilni ohranjeni ostanki cveta (muha) na spodnjem delu plodov.
Vsebujejo antioksidante in številne druge koristne snovi. Med vitamini prevladujejo A, B, C in E, imajo pa tudi precej vlaknin, železa, kalcija in magnezija. Plodovi so presenetljivo sladki in imajo prav poseben okus. Nekatere spominja na borovnice, druge na maline, češnje, jabolka, hruške ali celo fige. Drobnih pečk v sadežih skoraj ni čutiti. Bolj moteča je posušena muha, a jo lahko preprosto izpljunemo.
Skuhajmo marmelado
Uporaba sadežev je podobna kot pri jagodičevju. Najbolj teknejo sveže nabrani presni sadeži. Če je pridelek res obilen, se odlično obnesejo za pripravo marmelade, kuhane samostojno ali v kombinaciji z drugim sadjem. Sadeži se izvrstno podajo kot dodatek pri peki peciva. Iz njih lahko pripravimo tudi okusen sok ali sirup, posušeni sadeži in listje pa so uporabni za čajne mešanice. Sveže obrani sadeži so obstojni več dni, še posebno če jih shranimo v hladilniku. Dobro pa se obnesejo tudi zamrznjeni.
Nezahtevna za gojenje
Šmarna hrušica je nezahtevna in zelo prilagodljiva rastlina, vendar ji prija toplejša sončna ali polsenčna lega. Čeprav je pri nas slabo poznana, v večini drevesnic premorejo vsaj nekaj sadik. Sadimo jo lahko na vseh koncih Slovenije, saj dobro prenaša tako mraz kot sušo. Obrezovanje ni nujno, razen če želimo oblikovati krošnjo. Lahko jo uporabimo tudi za privlačno živo mejo.
PREBERITE ŠE -> Samo 200 gramov tega sadeža pokrije dnevno potrebo po vlakninah (raste tudi pri nas)
Razmnožujemo jo s potaknjenci ali mladimi poganjki, ki spomladi poženejo ob koreninski osnovi. Nekateri jo cepijo na jerebiko. Običajno rodi po treh ali štirih letih. Škodljivcev in bolezni nima veliko, zato škropljenje običajno ni potrebno. Dovzetna je predvsem za okužbo s hruševim ožigom. Vzgajamo jo lahko kot grm ali manjše drevo, čeprav nekatere vrste zrastejo tudi do osem metrov visoko. Življenjska doba drevesa je 30 let in več, letno pa lahko rodi do pet kilogramov plodov.
