Presenečeni boste, a zato je med hujšanjem dobro jesti mandlje
Mandlji so plodovi mandljevca, katerega latinsko ime je Prunus dulcis, spada pa v rod sliv in družino rožnic. Gre za listnato drevo, ki zraste do osem metrov visoko. Njegovi listi so dolgi en centimeter, njegovi cvetovi pa so sestavljeni iz petih cvetnih listov bele ali svetlo rožnate barve in poženejo še pred listi, v zgodnjem spomladanskem času. Plod je koščičast, obdaja ga nagubana lupina, ki ima na zunanji strani kosmato sivo prevleko. Sadeži mandljevca dozorijo 7-8 mesecev po cvetenju. Rastlina je občutljiva na zmrzal.
Mandlje naj bi poznali že v kameni, pridelovati pa so jih začeli v bronasti dobi. Nekateri stari zapisi pričajo, da so jih že 1600 let pred našim štetjem zanesli iz Azije in jih začeli gojiti na območju Perzije, Male Azije, Egipta in Sirije. Danes mandljevec uspeva predvsem v Iranu, v Savdski Arabiji, Jordaniji, Izraelu, Libanonu, Siriji in v Turčiji. Na svetu se letno pridela 1,7 milijona ton mandljev. Njihove glavne pridelovalke so ZDA, Španija, Sirija, Italija, Iran in Maroko.
Nekoč so bili strupeni
Sprva je obstajala le divja oblika mandljevca, katerega plodovi vsebujejo glikozid. Ob uživanju takih mandljev se med žvečenjem navedena sestavina spremeni v cianovodikovo kislino, ki ima toksične učinke na organizem. Take mandlje je bilo zato treba pred zaužitjem obdelati z ekstrahiranjem ali praženjem, s čimer je prišlo do izločanja glikozida. Kasneje so razvili mutirano sorto mandljevca, ki glikozida ne vsebuje. Obstajata sicer dve sorti mandljevca; sladka sorta ima, kot že ime pove, slajše plodove in večinoma bele cvetove, je pa tudi dražja, zato se jo uporablja predvsem v kulinariki, ne pa tudi v kozmetični industriji. Grenka sorta ima običajno rožnate cvetove.
Lahko jih uživamo samostojno, v sladicah ali jih zmeljemo v moko
Mandlje se uporablja tako v kulinariki kot pri izdelavi kozmetičnih izdelkov. Običajno jih uživamo samostojno, vendar jih je pred zaužitjem tako kot ostale oreščke priporočljivo namakati. S tem postanejo nekateri minerali in vitamini, ki jih vsebujejo, organizmu lažje dostopni. Lahko jih kombiniramo tudi z drugimi živili. Iz njih pripravljamo sladice; baklavo, sladoledne jedi, ali pa jim dodamo marcipan, suho sadje in podobno.
Ponekod uživajo tudi mlad plod mandlja, ki je še zelen, njegova lupina pa je mehka. Iz mandljev lahko zmeljemo tudi moko, ki jo pri izdelavi piškotov in tort uporabimo namesto pšenične. Mandljeva moka namreč ne vsebuje glutena, vsebuje pa tudi manj ogljikovih hidratov.
Odličen antioksidant in vir kakovostnih maščob
Namesto kravjega se lahko odločimo za uživanje mandljevega mleka, ki je še posebej primerno za vegane in ljudi z alergijo na laktozo. Iz mandljev se izdeluje tudi mandljev sirup. Prav tako v kulinariki uporabljamo mandljevo olje, s katerim lahko nadomeščamo olivnega. Mandljevo olje se odlično obnese za masaže, saj blagodejno deluje na kožo, jo vlaži in pomirja, z njim pa se neguje tudi nekatere lesene inštrumente, s čimer se podaljšuje njihovo življenjsko dobo.
Mandlji so znani kot odličen antioksidant. Vsebujejo vitamin E in nekatere B vitamine. Kar se tiče mineralov, lahko v njih najdemo mangan, kalcij in kalij. Podobno kot meso vsebujejo približno 18 odstotkov beljakovin, so pa tudi bogat vir vlaknin. Mandlji vsebujejo 54 odstotkov kakovostnih maščob, v 16 odstotkih pa so sestavljeni iz ogljikovih hidratov. V njih so omega-6 maščobe, ki sicer niso tako znane kot omega-3, vendar telo za normalno delovanje potrebuje tudi te, čeprav v nekoliko manjših količinah.
Pomagajo pri hujšanju in izboljšujejo delovanje možganov
Mandlje je smiselno uživati tako za preventivo kot za zdravljenje številnih zdravstvenih tegob. Vsebujejo riboflavin, ki pripomore k boljšemu delovanju možganov, in imajo protivnetne učinkovine, zaradi česar se dobro obnesejo pri preprečevanju razvoja nekaterih vrst raka. Tudi če si želite izgubiti kakšen kilogram, si lahko pomagate z njimi, saj zavirajo apetit.
Ob rednem uživanju mandljev se lahko znebite težav s prebavo in zaprtostjo. To vsestransko živilo pomaga tudi pri zniževanju ravni slabega holesterola, lajšanju glavobola in drugih bolečin, pripomore pa tudi k hitrejšemu celjenju ran. Uživanje mandljev naj bi bilo dobro tudi za ohranjanje zdravega srca, jeter in pljuč. Blagodejno vplivajo tudi na kožo, saj pomagajo odpraviti sončne pege in nepravilno pigmentacijo. Pomagali naj bi ublažiti tudi kašelj.
