Ne boste verjeli, kako zdrava je koruza, a samo, če uživamo takšno
Mnogi menijo, da je koruza zelenjava, vendar dejansko spada med žitarice. Je enoletna rastlina, njeno latinsko ime je Zea mays, spada pa v družino trav. Izvira iz Amerike, natančneje s perujskega višavja v Andih, medtem ko so jo udomačili v Mezoameriki (današnja Srednja Amerika). Koruzo pridelujejo za krmo živali, prehrano ljudi in tudi za gorivo. Daleč največje proizvajalke koruze so ZDA, je pa njihov pridelek tudi v največji meri gensko spremenjen. Na ravni Evrope so jugovzhodne države tiste, ki skrbijo za največji delež proizvodnje te žitarice. Izmed žit spada koruza glede na splošno razširjenost na tretje mesto; takoj za rižem in pšenico.
Za rast potrebuje toplo podnebje in veliko vlage
Rastlina zraste do 2,5 metra visoko. Nekatere višje sorte sicer dosežejo tudi do sedem metrov. Sladka koruza je običajno nižje rasti kot poljska. Glede na velikost zrn ločimo drobno- in debelozrnato koruzo, glede na barvo pa so najbolj razširjene bela, rdeča in rumena. Njeno steblo je ravno, v prerezu okroglo in votlo. Njen klas je v obliki storža, ki ga obdaja ličje. Iz vsakega kolenca na steblu poganjata dva nasproti ležeča lista. Listi so dolgi, ozki in na koncu zašiljeni. Žile na njih so vzporedno razvrščene, sredinska pa je najbolj izrazita. Da bi dobro uspevala, ta žitarica potrebuje toplo podnebje in veliko vlage.
Vsebuje folno kislino
Koruza je bogata z vitamini in minerali. Vsebuje vitamine B, C in E ter železo, cink, selen, mangan in magnezij. Še posebej pomemben je vitamin B1, katerega funkcija je, da pomaga razgraditi molekule ogljikovih hidratov v molekule glukoze, ki pa predstavljajo pomemben vir energije za možganske in živčne celice. Koruza je tudi vir biotina, niacina, pantotenske in folne kisline.
Iz koruznih laskov lahko pripravimo zdravilen čaj
En koruzni storž vsebuje 80-100 kalorij, kar je relativno malo, zato se koruzo priporoča tudi tistim, ki želijo izgubiti kakšen odvečen kilogram. Vsebnost maščob je majhna, vendar še vedno večja, kot je sicer značilno za žitarice. Prevladujejo polinenasičene in mononenasičene maščobe. Koruza je bogata tudi z beljakovinami in vlakninami, vsebuje pa tudi veliko ogljikovih hidratov. Ker ne vsebuje glutena, je kot nadomestek pšenice priporočljiva za ljudi s celiakijo. Koruzno olje vsebuje veliko omega-6 maščob, ki so ključne za splošno zdravje in delovanje celic.
Koruzo lahko uživamo kot samostojen prigrizek in se lotimo njenih kuhanih ali pečenih storžev. Če ji dodamo še maslo ali olivno olje ter začimbe, bo ta še slajša. V kolikor bi želeli poseči po zdravem prigrizku, si lahko pripravimo pokovko, vendar moramo biti pri tem pazljivi; Več maščob in soli kot ji dodamo, manj nam bo ta koristila. Koruzo lahko kot dodatek uporabimo tudi pri pripravi solat, juh in zelenjavnih jedi. Uporabni so tudi njeni laski, ki jih običajno vržemo stran. Iz njih lahko namreč pripravimo čaj, ki deluje kot diuretik, uporaben pa je tudi za izpiranje ustne votline. Z žvrkljanjem le-tega skrbimo za zdrave dlesni in se zavarujemo pred razvojem paradontoze.
PREBERITE ŠE --> Odličen recept za mineštro s fižolom in koruzo
Zdrava je tista, ki ni gensko spremenjena
Če iz koruze zmeljemo moko, lahko iz nje pripravimo kruh, polento, tortilje, čips ali koruzni zdrob. Marsikdo ne ve, da jo lahko uživamo tudi kot sladek prigrizek. Sladko koruzo lahko na primer oblijemo s stopljeno (temno) čokolado in cimetom. Lahko jo primešamo tudi sladoledom, pudingom ali jo uporabimo pri pripravi sladke koruzne torte. Previdni moramo biti pri uživanju kupljenih predelanih jedi iz koruze, saj se tekom proizvodnje velikokrat izgubijo njene vlaknine in hranila, medtem ko se v postopku doda velike količine soli, sladkorja in/ali maščob, s čimer ne moremo več govoriti o pozitivnem vplivu na zdravje.
PREBERITE ŠE --> Vse, kar morate vedeti o vitaminih in njihovem uživanju
Koruza ima številne blagodejne učinke na naš organizem, pri čemer moramo seveda vedeti, s kakšno imamo opravka. Koruza je namreč pogosto gensko spremenjena. Take je kar več kot 90 odstotkov tiste, ki je pridelana v ZDA. Glede na nekatere študije naj bi imela gensko spremenjena koruza toksične vplive na jetra, ledvice in druge notranje organe.
Z rednim uživanjem koruze poskrbimo za dober vid
Sicer pa je koruza v svoji osnovni obliki dobra podpora pri optimalnem delovanju imunskega sistema. Preprečevala naj bi slabokrvnost in izboljševala prebavo, je pa tudi dobra preventiva proti razvoju raka in srčno-žilnih bolezni. Z rednim uživanjem koruze poskrbimo za dober vid. Zmanjšajo se tudi možnosti, da bi prišlo do pojava sive mrene in degradacije rumene pege. Koruza naj bi vplivala tudi na znižanje ravni slabega holesterola in krvnega tlaka. Poleg tega vpliva na delovanje možganov, saj izboljšuje spomin in koncentracijo.
Redno uživanje koruze pomaga pri ohranjanju zdravih zob in živčevja. Izboljša se tudi prebava, verjetnost, da bi prišlo do težav s črevesjem, pa se zmanjša. Ker vsebuje večje količine folne kisline, ki igra pomembno vlogo pri delitvi celic, je njeno uživanje še posebej ključno pri nosečnicah, da se lahko plod optimalno razvije. Na podlagi raziskave, v katero je bilo vključenih 47.000 zdravih moških in je trajala 18 let, so znanstveniki prišli do zaključka, da se ob rednem uživanju koruze (vsaj dvakrat na teden) možnost, da bi prišlo do razvoja divertikularne bolezni, precej zmanjša.
