Štirje čudoviti kraji na jugu Italije, ki navdušujejo Slovence in jih morate doživeti
Na zahodu meji z deželo Bazilikato, kjer stoji osupljivo v kamen vklesano mesto, ki ga vsekakor priključite apulijskemu dopustu.
V Apulijo večina Slovencev pride prek mednarodnega letališča v Bariju, ki je tudi glavno mesto te vroče dežele. Staro mestno jedro je znano po ozkih uličicah, kjer lahko ujamete lokalne gospodinje, ki pred svoje dnevne sobe postavijo mize in vsem na očeh ročno pripravljajo tradicionalne italijanske testenine orecchiette.
Seveda se lahko vse do pete škornja odpeljete tudi s svojim avtomobilom, a v tem primeru vsekakor priporočamo daljši oddih in tudi ustavljanje v vseh imenitnih krajih na poti. Apulija je velika pridelovalka visokokakovostnega oljčnega olja in vina, kar vsekakor upoštevajte pri degustacijah.
Tokrat obiščimo (vsaj) 4 kraje, ki so zelo priljubljeni tudi med Slovenci. Tri v Apuliji in enega tik čez deželno mejo – v Bazilikati. Mi smo po tem delu Italije potovali z najetim avtomobilom, so pa omenjeni kraji dobro povezani tudi z javnim prevozom.
Polignano a Mare: slikovito mesto na pečini, ob katero udarja morje
Polignano a Mare je izjemno slikovito mesto na pečini, ob katero udarja Jadransko morje. Bele stavbe starega mestnega jedra visijo na skalnati obali in kljubujejo silam narave.
Znotraj mestnega obzidja se prepredajo tlakovane ulice in živahni trgi, polni lokalov, trgovinic in žuborenja, kjer se pomešajo lokalci in turisti, vonji kave in morskih specialitet.
V mestu najdete tudi tri terase, balkone, iz katerih se vam odpre pogled na plažo na eni ali na klife na drugi strani. V notranjosti enega od klifov je znan petzvedični hotel z restavracijo Grotta Palazzese, ki ima res imenitno kamnito kuliso.
Iz starega mestnega jedra pot zanese čez most Ponte Borbonico, od koder se odpre pogled na mestno plažo Lama Monachile z imenitno pozicijo in čistim morjem. Prodnata plaža je namreč ujeta med dve skalnati steni, ki sta polni naravnih podvodnih jam, v katere mogočno udarjajo morski valovi. Poleti na njej sicer ni najlažje na široko razgrniti brisače. Če niste ljubitelji velike gneče, obisk vsekakor priporočamo v pomladi ali jeseni, ko so prijetnejše tudi temperature.
PREBERITE ŠE -> Valencia: med Slovenci priljubljena destinacija (in namigi za ogled iz prve roke)
Na levem klifu, ki z druge strani gleda proti staremu mestnemu jedru, se odpre še en imeniten razgled na staro mesto, ki se nad modrim morjem dviga na pečini. Blizu stoji tudi kip italijanskega pevca Domenica Modugna. Prepričani smo, da vam lahko v misli prikrademo eno njegovih najbolj prepoznavnih skladb Nel blu dipinto di blu, bolj znano kot Volare.
Polignano a Mare leži med Barijem in Monopolijem, dvema obmorskima mestoma, ki imata prav tako očarljivi stari mestni jedri in ju lahko še dodate na seznam krajev, ki so tu vredni obiska.
Alberobello: mestece trullov, kamnitih hišk pod Unescovo zaščito
Pravljični Alberobello je eden od krajev v Apuliji, ki ste ga zagotovo že videli na kakšni fotografiji. Eden prepoznavnejših simbolov Apulije je namreč trullo (v italijanščini jim v množini rečejo trulli). To so stožčaste hiške iz suho zloženega kamna.
Od leta 1996 so trulli in njihova primitivna, a popolnoma funkcionalna gradbena tehnika razglašeni za Unescovo dediščino. Zgodovinski dokumenti potrjujejo obstoj trullov kot edine vrste stanovanjskih zgradb na tem območju že od 16. stoletja. V mestu jih je menda okoli 1500!
Zgodovinsko mestno jedro Alberobella je v celoti sestavljeno iz tovrstnih hiš in je že na pogled resnično edinstveno. Glavni mestni trg je postavljen na najnižjo točko starega mesta, nato pa se na levi in desni grič od tod dvigajo ozke tlakovane poti, ki vodijo med sila fotogenične bele trulle.
Tudi tu ne manjka umetniških trgovinic, kavarn in vinotek, prodajaln pravega italijanskega gelata, uličnih umetnikov in mačk, ki se sončijo in opazujejo turiste. Toplo priporočamo, da se iz najbolj obljudenih in glasnih ulic umaknete tudi malo višje, kjer boste to arhitekturno mojstrovino lahko opazovali sami, a še vedno z imenitnim razgledom.
Če ste že na teh koncih, priporočamo, da se na poti do naše naslednje postojanke – mesta Ostuni – ustavite še v dveh manjših, a prav tako slikovitih mestecih – Locorotondo in Cisternino.
Ostuni: belo mesto na treh gričih, ki gledajo na morje v daljavi
Ostuni je eden tistih krajev pod soncem, ki mu niti fotografija ne more narediti usluge, saj je njegovo edinstvenost naravnost nemogoče v eni sami fotografiji ujeti v objektiv.
Mesto leži kakšnih 8 kilometrov v notranjosti od obale Jadranskega morja, na povprečnih 223 metrih nadmorske višine. Kar pomeni, da leži na griču. Pravzaprav na treh. Apulija je razmeroma ravninska, sem in tja pa ravnico presekajo mesteca na gričih. Ko se Ostuniju iz notranjosti približate po panoramski cesti, se pred vami odpre pogled na belo mesto, za njim pa ravna modra črta – morje!
Po mestu so posejane bele hiše in trgi, zaradi česar se ga je prijelo tudi ime Belo mesto. Parkirali smo tik pod gričem, ob velikem panoramskem kolesu. Vožnja z njim odpre pogled na mesto na eni in morje na drugi strani okna, kar je svojevrstna dogodivščina. Ob kolesu na turiste, ki se jim ne ljubi hoditi, čakajo rikše, trikolesne vespe, ki odropotajo do srca Ostunija.
Na vrhu najvišjega griča stoji stolnica z lepim poznogotskim pročeljem, če sledite pihljanju vetra pa pridete do terase, ki odpira še en krasen pogled na morje v daljavi. V mestu je še kup cerkva in lepih trgov, kavarn in prodajalnic s spominki ter keramičnimi izdelki.
Matera: mesto edinstvenih jamskih hiš iz drugega planeta
Matera sicer res ne leži v Apuliji, saj pripada že sosednji regiji Bazilikati, pa vendar je blizu in vsekakor vredna obiska še v tem življenju. Znana je po edinstvenih jamskih bivališčih – sassih, vklesanih v kanjona, ki ju je naredila reka Gravina. Tudi to mesto od leta 1993 velja za Unescovo svetovno dediščino. Celotno naselje je izklesano v apnenec in je staro več tisoč let, zato velja za eno od najstarejših na svetu.
Hiše so bile nekoč, pravzaprav niti ne tako dolgo nazaj – še v 60ih – domovanja revnih prebivalcev, brez vode, elektrike in od sveta pozabljenih. Zaradi slabih sanitarnih pogojev in grozljivih življenjskih razmer so tu vladale bolezni. Pred sedemdesetimi leti je država le spraznila mesto in prebivalce razselila v primernejša domovanja, mesto pa je turistični preporod doživelo po filmu Kristusov pasijon, ki je bil sneman tu. Tu so nato posneli še kup filmov, med drugim tudi Jamesa Bonda.
Razgled na Matero je osupljiv, življenja pa v njej danes ne manjka. Polna je restavracij, hotelov, umetniških ateljejev in trgovinic, nekatere jamske hiše pa so spet naseljene tudi z lokalnim prebivalstvom.
To podzemno mesto je polno labirintov tlakovanih ulic, predorov in stopnic, votline pa stojijo ena na drugi. Tako je neko dvorišče pravzaprav tudi streha in sočasno stena druge jamske hiše. Imajo pa tudi šopek osupljivih podzemnih cerkva.
Podobno kot pri drugih starih mestnih jedrih, velja tudi pri Materi omeniti, da bodite pozorni na ZTL cono, torej območje, kamor ne smete zapeljati z avtomobilom. Ta območja za promet niso vedno fizično zaprta s potopnimi količki ali zapornicami, zato se nepozornemu vozniku lahko hitro zgodi, da zapelje v srce mesta.
Kazni za tak prekršek niso nizke, zato vozilo parkirajte v garažni hiši ali na ulici pred jedrom in jo v Sassi di Matera mahnite peš! Vsekakor si privoščite tudi kakšne dobre italijanske testenine, pico in kremast gelato.
Apulija sicer ponuja še veliko več obiska vrednih krajev, ki so nanizani vse do dna italijanske petke in jih v tokratnem krajšem obisku nismo dosegli, vsekakor pa pridejo še na vrsto. Do prihodnjič!
