Dežele, ki so si med seboj blizu po geografskih, zgodovinskih in mnogih drugih značilnostih, so bile zame do letos velika neznanka. Še najbliže mi je bila Francoska Gvajana, in to zaradi zloglasnih zaporov na Hudičevem otoku, o katerih smo brali v knjigi Metulj avtorja Henrija Charrièra oziroma gledali film z istoimenskim naslovom, posnet leta 1973, s Stevom McQueenom in Dustinom Hoffmanom v glavnih vlogah. Vsi pa smo najbrž slišali za vesoljski center v Francoski Gvajani.
Beseda Gvajana v enem od avtohtonih jezikov pomeni »dežela mnogih voda« in o tem se prepričamo že na letalu, ko se približujemo letališču v Paramaribu. Veliko širokih, čokoladnih rek se tod steka v Atlantik in ogromne količine mulja in blata popolnoma obarvajo modri Atlantik v kakavne odtenke. Prav zaradi svetlo rjave barve morja se nobena od treh državic ne more pohvaliti z obalnimi hotelskimi kompleksi, kajti Atlantik, ki je sicer tu zelo topel, je zaradi nje povsem neprivlačen.
Georgetown iz zraka, foto: Ivo Mulec
Država Surinam
Po desetih urah leta iz Amsterdama se je letalo začelo spuščati proti glavnemu mestu Surinama, Paramaribu, ki velja za eno najlepših kolonialnih mest v Gvajanah.
Katedrala v Paramaribu, foto: Ivo Mulec
Povsod naokrog zelen in neprehoden deževni gozd, skoraj do ...
