Zgradba, ob katero je naslonjena manjša cerkev, je od daleč videti kot utrdba, z majhnimi vrati v pritličju in nizom oken v prvem nadstropju. V prijetno hladni notranjosti me preseneti križni hodnik okoli osrednjega notranjega dvorišča.

V nadstropju se pod obokanim hodnikom zvrstijo vrata v špartanske, a prijetno opremljene sobe, ki z majhnimi okni spominjajo na meniške, kar so nekoč verjetno tudi bile.

»Danes boš edini gost. Jutri pa pričakujem skupino, ki bo ostala več dni. Zanima jih pridobivanje žafrana, ki ga gojimo tod okoli. Tu si lahko ogledaš nekaj fotografij in tradicionalnega orodja, s kakršnim si še danes pomagamo pri pretežno ročni pridelavi,« pokaže na galerijo fotografij in zaprašenih predmetov, razvrščenih po hodniku.

Dragoceni žafran

Massimiliano je predsednik lokalnega konzorcija za zaščito žafrana, ki je v zadnjih desetletjih oživil pridelavo kakovostnega žafrana z zaščitenim geografskim poreklom. Za gojenje začimbe, ki dosega ceno tudi dvajset tisoč evrov za kilogram, so v okoliških dolinah odlične razmere. To so menihi spoznali že pred sedmimi stoletji, ko so začeli pridelovati iskano začimbo s čebulico iz Španije.

»Kljub visoki ceni žafran ne omogoča preživetja, saj je delo naporno in zahteva pomoč cele skupnosti. Mnogo več si obetamo od ...