Starši nama oddajajo hišo, a zaradi njunih nenapovedanih obiskov mož hoče na svoje
Pozdravljeni,
sem poročena, z možem imava dva otroka. Pred dvema letoma smo se vselili v hišo, ki jo oddajajo moji starši. V tej hiši sem odraščala in v njej se počutim zelo dobro. Ima velik vrt, ki je naravnost idealen za otroke.
Toda najemnina in druge položnice so veliko breme za najin proračun. Poleg tega imam hčerko s posebnimi potrebami, kar dodatno obremenjuje najine finance, zato sva začela iskati nekaj manjšega in cenejšega.
Ko sva našla primerno stanovanje za nas, sva obvestila moje starše. Zaradi te novice so čisto iz sebe. Želijo, da ostaneva, kjer sva. Pripravljeni so nama znižati najemnino in celo prevzeti stroške elektrike in ogrevanja. To je vsekakor velikodušno, vendar moj mož noče nič slišati o tem. Nov dom bo »najin« pravi in na to je ponosen.
Meni pa se zdi ponudba staršev dobra, poleg tega bi se izognila stresu selitve. Občutek imam, kot da izbiram med možem in njimi. Res je, da bivanje v hiši staršev in njuni, včasih nenapovedani obiski sem in tja sprožijo neprijeten pogovor med nama, vseeno pa se mi zdi, da bi morala biti hvaležna za njuno podporo.
Ker sem v precepu, vas prosim za nasvet.
Bralka
Če mož ne bo popustil, boste morali sami sprejeti odločitev
Odgovarja:
Samo BabuderPsihoanalitični psihoterapevt.
Za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
Pred pomembnimi življenjskimi odločitvami se je vsekakor dobro posvetovati in poskušal vam bom predstaviti svoje videnje vašega položaja. Če bi šlo le za izbiro med možem in starši, potem bi bil odgovor preprost. Poročeni ste z možem in z njim ste se namenili združiti svoje življenje, imeti otroke in uživati družinsko srečo. Ker pa vaša izbira ni tako črno-bela, ampak vsebuje mnoge detajle in odtenke, je vse prej kot preprosta. Kakor koli, vaša prihodnost je povezana z možem in družino, pa čeprav je morda preponosen, da bi sprejel pomoč vaših staršev, in morda celo nima prav glede svojih zahtev.
Nov dom bo »najin«, pravi mož. Česa se pravzaprav boji? Vpliva tašče in tasta? Mnenja okolice, ki bi si lahko mislila, da ni dovolj sposoben, da si sam in brez tuje pomoči ustvari svoj dom? Ali je bil vzgojen v duhu, da nekaj veljaš le, če si ustvariš materialno bogastvo? Povabite ga, da iskreno spregovori o svojih občutkih. Sprejeti pomoč staršev ni nič nečastnega. Danes so redki tisti mladi ljudje in mlade družine, ki se sami in brez pomoči sorodnikov postavijo na noge, se odselijo in si ustvarijo (kupijo, zgradijo) svoje bivališče. Pravzaprav je dobro, da mladi sprejmejo ponujeno pomoč, ker to utrjuje medgeneracijske vezi.
PREBERITE ŠE --> Tašča kontrolira vse v naši hiši, domov hodi samo spat
Pravite, da bivanje v hiši staršev sem in tja sproži neprijeten pogovor med vama pa tudi da so starši ob novici selitve čisto iz sebe. To daje sumiti o njuni močni čustveni navezanosti. Razmislite in ocenite, ali je ponudba staršev, ki je zelo dobra v primerjavi s prejšnjim dogovorom, povsem brez pogojev ali pa jo bosta izkoristila za ohranjanje ali celo povečanje vpliva na vašo družino. Kako pa je bilo doslej? Ali sta se vtikala v vaše življenje in družino in koliko?
Če je odgovor pritrdilen, najprej ocenite, koliko boste dovolili staršem, da se vtikajo. Gre namreč za primerjavo koristi: če bo finančno breme v primeru popolne osamosvojitve preveliko (treba je narediti natančen izračun), potem se morda izplača narediti kompromis. V nasprotnem pa se vprašajte, ali boste vzdržali morebitno užaljenost in pritisk, ki ga starši utegnejo izvajati, in ali ste pripravljeni skrhati odnose z njimi ter kakšne posledice ima to lahko za vas.
Odločiti se boste morali sami in k odločitvi povabiti svojega moža. Pretresita argumente za in proti. Vzemita si čas. Gre za prelomno odločitev. Če mož ne bo popustil, boste morali sami sprejeti odločitev. Glede na to, da sta že našla primerno stanovanje, boste zagotovo potegnili z njim. Tedaj boste morali pomiriti starše. Mislim, da je to manjša škoda, kot bi bila, če bi tvegali in ogrozili vajin zakon. V mislih imejte tudi vajina otroka, ki si od vsega najbolj želita, da bi se njuna starša dobro razumela.
PREBERITE ŠE --> Ko moža ni doma, si me tast in tašča na polno privoščita
Omenili ste hvaležnost za ponujeno podporo staršev. Prav je, da ste hvaležni. Hvaležnost lahko pokažete z iskrenim hvala, krepkim stiskom roke ali toplim objemom. Lahko pa si iz nje naredite breme in občutke krivde. Napisali ste, da bi »morala«' biti hvaležna. Hvaležnost ne sme biti pogojevana. Ne imejte občutka, da nekaj morate. Preprosto bodite hvaležni. Ohranite tople odnose s starši in priložnosti za izkazovanje hvaležnosti vam ne bo zmanjkalo. Želim vam čim bolj mirno iskanje prave rešitve in modro odločitev.