Sin nas ustrahuje, odkar je prevzel vodenje družinskega podjetja
Na vas se obračam zaradi sina. Imamo uspešno družinsko podjetje. Sin je bil uspešen športnik, a je utrpel več poškodb in prenehal s športno kariero. V našem podjetju je prevzel direktorsko funkcijo in vodi nas zelo uspešno.
Mislim, da je vse razočaranje prenesel v delo. Žal je postal deloholik, je zelo strog do zaposlenih; tudi do naju z možem. Dejansko nas ves čas priganja, čez vikende piše maile in nam ne da dihati. Do zaposlenih je vse bolj grob. Ker vem, da ga boli propadla športna kariera, si niti ne upam kaj dosti vmešavati. Z možem oz. očetom sta si pa neprestano v laseh.
Pri nas je zaposleno tudi njegovo dekle, ki je krasna oseba, a zaenkrat ne moreta imeti otrok. Tudi ona je mila do njega in si ne upa kaj dosti. Vsi smo pod njegovim terorjem. Razmišljamo o zunanji pomoči svetovalca.
Prosimo za vaše mnenje.
Bralka
Rešitev je v pretočnosti in lahkotnosti
Odgovarja:
izr. prof. dr. Lucija Mulej
Izredna profesorica in doktorica sociologije znanosti, poslovna antropologinja, svetovalka in avtorica uspešnic Skrivnost – zakaj ne deluje pri vas, OnKraj RazKritja ter Heroji, Pogovori z Erosom. Odgovarja tudi na vprašanja bralk in bralcev o odnosih v rubriki Svetovalnica.
Za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
Draga ga bralka.
Opisana situacija je dokaj običajna. Podjetništvo od nas zahteva napor, ne moremo zapreti pisarne in kar ponikniti. Zahteva, da se predamo poslanstvu neprestane gradnje, iskanju rešitev in kreativnosti, ki običajno napaja sam posel. Vaš sin je bil uspešen športnik, a mu je ponagajalo zdravje. Poškodbe so terjale svoj davek, in kot se kaže sedaj, ni pripravljen niti zadihati, kaj šele izpreči. Tako globoka predanost pa bode v oči, saj pri tem postaja vse bolj neizprosen do okolice, do sebe pa nežen in sočuten verjetno nikoli ni bil, saj vrhunski šport zahteva trdnost in drugačno občutljivost.
Kot ste nakazali, vaš sin nima svojega življenja, svojih zasebnih interesov in partnerke, ki bi ga prebudila iz stanja, v katerem je. Tudi sami pravite, da si ne upate z odprtimi kartami predenj. In on postaja vse bolj zagrenjen v sebi.
Seveda vam zunanja pomoč lahko koristi, a komunikacija šepa med vami vsemi. Ne gre le za relacijo do sina. Najprej vam svetujem, da se pomenite z možem in bodočo snaho. Vsak zase morate v tem procesu prepoznati, da ignoriranje problema ne doprinese ničesar dobrega. Svetujem tudi, da se kot mati pričnete pogovarjati s sinom. Kramljati in vzpostavljati niti zaupanja in odprtosti. To vas bo opolnomočilo in počasi postavilo na mesto akcije in ne pasivnega zatiskanja oči.
Vaš sin se je navadil, da ga vsi tolerirate. Zato je sam v izpraznjenem prostoru, kjer bremeni vse, še najbolj pa sebe. Vendar pa morate prostor za zdravljenje situacije vzpostaviti že sedaj. Svetovalec ne more narediti veliko, če med vami ni pretočnosti. Kot mati pa se morate vprašati, zakaj se na tihem sina bojite. Imate še kakšnega otroka? Kdaj se je vez med vama natrgala?
Namreč, težave v vaši družini se bodo poglabljale in zato je prav, da jih pričnete reševati. Svetujem vam, da z možem čim prej odideta na pogovor k strokovnjaku, ki vas bo pravilno usmerjal. Srečno!
