VIDEO: Dr. Nadja Zupan Hajna, Slovenka, ki na Marsu raziskuje kraške pojave
Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna je lani postala predsednica Mednarodne speleološke zveze. Njena izvolitev na tako prestižen položaj je hkrati veliko priznanje za delo slovenskih krasoslovcev, speleologov in jamarjev in potrjuje osrednje mesto, ki ga Slovenija zaseda na tem strokovnem področju. Glede na to, da smo pri nas odkrili že več kot 14.500 jam, število pa še raste, strokovnjakinji gotovo ne bo zmanjkalo dela. A za vsak primer že pogleduje proti Marsu in Luni.
Že med študijem se je usmerila v raziskave sedimentov. Ko se je začela ukvarjati s kraškimi jamami, je vse pogosteje ugotavljala, da je mogoče čisto vsakič videti kaj novega. »Prvič je v jami samo mokro, mrzlo, blatno. Drugič vidiš naplavine in kapnike bolj podrobno, začneš povezovati znanje in si predstavljati, kaj jame v resnici pripovedujejo o zgodovini Zemlje.«
Nadja Zupan Hajna je ena izmed deseterice izjemnih Slovenk, ki so po mnenju naše strokovne komisije, pomembno zaznamovale minulo leto.
1. KDO: Izr. prof. dr. Nadja Zupan Hajna
2. KAJ: Geologinja, ki je življenje posvetila krasu.
3. ZAKAJ: Ker je svet tam spodaj očarljivo drugačen.
Spoznajte še ostalih devet žensk in nam pomagajte izbrati zmagovalko, katere glas je najbolj slišan in njena dejanja najbolj vidna. Glasujete lahko vse do 31. marca 2023, svoj glas pa lahko oddate TUKAJ.
Star več 20 milijonov let
V času, ko je prišla na Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je veljalo, da so jame in kras stari okoli milijon let – da so naplavine iz zadnje ledene dobe in kapniki naj bi rasli v vmesnih toplejših obdobjih. »Ko smo začeli z novimi metodami proučevati starost kapnikov, smo ugotovili, da jim starosti z metodami, ki jih poznamo, v resnici sploh ne moremo določiti, ker so bili starejši od pol milijona let. Zato smo začeli iskati nove datacijske metode.«
S t. i. paleomagnetno metodo so ugotovili, da če so nekateri sedimenti v jamah stari pet milijonov let, to pomeni, da morajo biti jame in kras še starejši. »Prav zdaj končujem članek, ki govori o majhni jami nad Tržaškim zalivom, v kateri so gline, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje na Krasu. Ugotovili smo, da glina izvira iz pepela nekdanjega vulkana Smrekovec, ki je nehal bruhati pred približno 20 milijoni let. Pepel, ki se je usedel na kraško površje, se je pretvoril v glino in se sčasoma prenesel v jamo. To je le drobec, ki dokazuje, da je kras kot pokrajina obstajal že pred 20 milijoni let.«
Kras na Marsu in rover na Luni
Prepričana je, da je to, da smo na tem našem planetu prav zdaj, velika sreča. A njena radovednost seže še dlje. Že več kot deset let se namreč ukvarja s krasom na Marsu, od lani je članica mednarodne ekspertne skupine za jame v vesolju pri Evropski vesoljski agenciji (ESA).
Pred leti je bila na fakulteti v Urbinu, kjer se ukvarjajo s površjem Marsa. S profesorjem, ki jo je povabil na obisk, sta ugotovila, da lahko s posnetkov površja na evaporitnih kamninah razbereta vhode v jame in centrične depresije, kot so vrtače.
Prav zdaj v skupini ESA preučujejo, kje bi bilo najbolje odložiti rover in ga spraviti v jamo na Luni: »S tehnološkimi podrobnostmi se sicer ukvarjajo inženirji, speleologi pa ugotavljamo, kje na Luni bomo poskus izvedli.«
Rečiška pečina zanjo ostaja znanstveno najbolj razburljiva, saj omogoča neprecenljiv vpogled v geološko zgodovino. »Če pa me sprašujete, katera jama je zame vizualno najlepša, je jasno, da so to Škocjanske jame,« strne. »Podzemni kanjon, ki opozarja na presunljivo moč vode, me vedno znova očara.«
