V pogovoru večkrat poudari, da to, kar se zdaj dogaja, ni več vzdržno. Težko bi se bolj strinjali. In da nas nedvomno čaka nov družbenopolitični sistem, a prehod vanj bo bržčas revolucionaren.
Ob nedavnem protestu za podnebno pravičnost je govornica izpovedala naslednje: »Ponoči mi razbija srce. Težave imam z nespečnostjo, anksioznostjo. Nisem edina. V tem svetu se ne moreš zanesti na nič več. Ne veš, kaj te čaka naslednji dan. Služb ni. Stanovanj ni. Otrok si ne upa imeti več nihče. Komaj si privoščiš mačko in psa, da nisi sam.« Presunljiv oris življenja mladega človeka. Z imenom in priimkom. Protest je imel širše sporočilo. Kako vidite vi to naznanilo, ki smo ga dobili od mladih?
Moram reči, da me je pretreslo enako kot vas. Žalostno je, da smo kot družba prišli tako daleč, da nam mladi to sporočajo. Spadam v tisto generacijo, ki se je že soočala s težavami, kako dobiti stanovanje, službo, kdaj imeti otroke, ali jih sploh imeti, glede na to, kakšno plačilo smo prejeli na začetku dela.
Iskreno lahko povem, da če ne bi imela pomoči staršev, ne bi mogla priti do svojega stanovanja, čeprav sem takoj po 30. letu postala sodnica, ampak z dohodki, kakršne sem imela, si tega ne bi mogla privoščiti.
Največja žalost je, da ko mladi zaključijo študij, ko bi si radi ustvarili gnezdo, družino, če si jo želijo, se najprej spopadejo s pomanjkanjem, materialnim. In najbolj žalostno je, da mladim ne zagotovimo primernih dohodkov, ki bi jim omogočali dostojno življenje. Velikokrat so podplačani, noben ne trdi in ne zahteva, da bi morali biti plačani kot tisti, ki so že na karierni poti, ampak bi jim morali omogočati primerno plačilo za dobro opravljeno delo in tudi jasen karierni napredek.
Razumem stiske mladih, tudi sama sem se z njimi srečala, imam dva majhna otroka, za katera si želim, da bosta lahko udejanjila svoje sanje.
Nadaljujte z branjem v novi OniPlus, ki izide v torek, 4. aprila 2023. Že v tem trenutku pa do intervjuja v digitalni obliki lahko dostopate na tej spletni strani.
