Vse do danes se je spremenilo veliko, a eko kmetija v Križevcih, pod obronki mogočnega Pohorja, še vedno zagotavlja mir in kakovost in kar je najpomembneje – ljubezen do sočloveka.
Hči Urška je prevzela vajeti v svoje roke, mož Jernej je steber, mama Vilma pa ostaja gospodarica kuhinje. In tukaj sta še hčerki Tinka in Lučka, zna biti, da naslednici, zagotovo pa glasnici radostnega življenja. V naravi, med živalmi in seveda v ljubeči in pristni skupnosti. Kako jim vse to uspeva?
»Vedno znova pridem in odidem, da bi se vrnil ...« S tem navdihujočim sloganom se odpre vaša spletna stran. Kolikor vem, so vaši gostje res večni »povratniki«, kar je navdušujoče. Zaupajte nam, s čim vam jih uspe vselej znova prepričati?
Ufff, to bi morali kar njih vprašati ... (smeh) Vsekakor pa mislim, da drži slogan Turizem smo ljudje. Veliko gostov se vrača prav zaradi nas, naše družine in seveda dobre domače hrane.
V času covida ste se lotili precej zajetne prenove turistične kmetije. Sami pravite, da je med epidemijo kmetija rasla in se spreminjala in da ste upoštevali želje obiskovalk in obiskovalce. Kaj so pravzaprav želeli? Kaj vse ste v teh dveh, treh letih spremenili?
Ja, naši gostje so res naši svetovalci. Verjetno se še zavedajo ne, koliko dobrih nasvetov nam dajo. Pri jedilnici imamo tudi skrinjico želja za kmetijo Urška – mogoče za tiste, ki jim je nerodno povedati in raje napišejo. Vsako sporočilo gosta, naj je kritika ali pohvala, je za nas veliko vredno, saj samo tako vemo, kako kaj izboljšati. Denimo, zanimiv podatek so bili
