Zato je dobro, da nam je včasih dolgčas (številni blagodejni učinki)
Številni ljudje gledajo na dolgčas kot na nekaj negativnega, zato iščejo možnosti, kako bi mu ubežali. V današnjih časih, ki jih zaznamujejo dolgi delovniki, raba tehnologije na vsakem koraku in brezmejen dostop do raznovrstnih informacij, je ubežati dolgčasu lažje kot kadarkoli prej.
Pri tem pa se postavlja vprašanje, če je to res prava pot. Po mnenju številnih strokovnjakov bi moral biti tudi dolgčas oz. čas, ko nič ne počnemo in ne absorbiramo informacij, pomemben del našega vsakdana, saj to prinaša številne koristi. Poglejmo si, katere.
Počitek, obnova možganov in izboljšanje duševnega zdravja
Naši možgani so v današnjih časih pogosto preobremenjeni z informacijami, zaradi česar imajo številni ljudje resne težave s pozornostjo in spominom. Ni problem le v tem, da možgani ob tem, ko jih bombardiramo z vsemi možnimi impulzi, porabijo ogromno energije, temveč jim pri tem pogosto ne privoščimo (dovolj) nujno potrebnega počitka.
Do obnove možganov sicer v največji meri pride, medtem ko spimo, vendar je tudi počitek v budnem stanju ključen za njihovo dobro delovanje in naše dobro počutje. Nevroznanstvenica Alicia Walf potrjuje, da je za ohranjanje zdravih možganov ključno, da nam je občasno dolgčas.
V času brezdelja, ko se odklopimo od dela, informacij, ljudi in tehnologije, se v možganih odvijajo številni ključni procesi. Pride do sprostitve, raven stresa upade, informacije, ki smo jih pred tem absorbirali, se shranijo v spomin, med njimi pa se začnejo plesti nove povezave.
Postanemo (bolj) ustvarjalni
Kreativno razmišljanje je možno šele tedaj, ko umu pustimo, da prosto tava in sanjari, ko možganov ne zasipavamo z novimi informacijami, temveč jim pustimo, da pridobljene podatke razvrstijo na svoj način. Takrat se pogosto porodijo nove ideje, ki jih lahko uporabimo za kreativne dejavnosti. Številne izjemne pesmi, zgodbe, slike in druga umetniška dela so bila ustvarjena v času, ko so se njihovi avtorji za nekaj časa odmaknili v svoj svet.
Leta 2018 je bila izvedena študija, v sklopu katere so bili kandidati primorani opravljati monotone dejavnosti, kot sta udeležba na dolgočasnih sestankih in branje nezanimivih poročil. Ob tem so njihove misli lahko odtavale, to pa jih je spodbudilo h kreativnemu razmišljanju. Ugotovljeno je bilo, da se ob odsotnosti zunanje stimulacije aktivira domišljija, zaradi česar je naš um zmožen priti do novih idej.
Najdemo rešitev ali uberemo novo pot v življenju
Običajno se reševanja določenega problema lotevamo s tehtnim premislekom, pri čemer preigravamo različne scenarije in razmišljamo, kakšne posledice bi lahko prinesla posamezna odločitev. Verjetno pa ima vsak od nas za sabo izkušnje, ko na tak način ni prišel do želenega rezultata, pač pa se je najboljša možnost izkristalizirala iznenada, ko o določeni tematiki sploh ni več razmišljal.
Ko nam je dolgčas, možgani sicer res ne delajo s polno paro, vendar v ozadju vseeno potekajo številni procesi, ki lahko privedejo do 'aha' trenutka. Številni ljudje poročajo, kako so do odlične ideje, kaj narediti v določeni situaciji, na katero morda prej med dolgotrajnim razmišljanjem niso niti pomislili, prišli med prhanjem ali sprehodom v naravi.
Glede na ugotovitve strokovnjakov pogosto prav takrat, ko nam je dolgčas, ugotovimo, kateri bi bil naslednji smiseln korak na določenem področju. Velikokrat je potrebno daljše obdobje odklopa od informacij, da posameznik z distance pogleda na svoje življenje, ugotovi, kaj bi bilo dobro spremeniti, in si začrta novo pot. Tako je lahko dolgčas tudi odskočna deska za postavitev novih temeljev v življenju posameznika.
PREBERITE ŠE -> Boljše duševno zdravje: vprašanja, ki si jih je smiselno zastavljati vsak dan
Dolgčas in otroci
Današnji otroci so pogosto zasuti s številnimi šolskimi obveznostmi, v prostem času obiskujejo različne dejavnosti, preostali čas pa hitro zapolnijo družbena omrežja in druge vsebine na zaslonih. Zdi se, da si starši na vse pretege prizadevajo, da jim ne bi bilo nikoli dolgčas.
Klinična psihologinja dr. Stephanie Lee je prepričana, da je dolgčas blagodejen tudi za otroke, saj jim pomaga razviti dragocene veščine, kot so strpnost do manj prijetnih izkušenj, obvladovanje frustracij in uravnavanje lastnih čustev. Soočenje z na videz neprijetno situacijo jim pomaga, da razvijajo kreativnost, se naučijo samostojno iskati rešitve in razmislijo o možnostih za organizacijo časa, ki ga imajo na voljo.
Jodi Musoff, strokovnjakinja za pedagogiko, zaposlena na Child Mind Institute, trdi, da je dolgčas otrokom v pomoč pri razvoju strategij načrtovanja in organizacije, reševanju problemov in prilagodljivosti. Če je otrokov teden preveč strukturiran in v njem ni časa za brezdelje, nima priložnosti, da bi razvil te veščine.
»Otroci običajno ne načrtujejo svojih dni, toda ko delajo na projektu z namenom, da bi zapolnili svoj čas, se morajo organizirati in izdelati načrt. Razvijanje teh veščin je otrokom v pomoč pri boljšem upravljanju različnih akademskih nalog, kot so načrtovanje dolgoročnih nalog, prilagodljivost pri delu na skupinskih projektih in socialnih veščinah,« še dodaja Musoffova.
