Vsi neverjetni zdravilni učinki fižola in kako preprečiti napenjanje
Fižol je rod rastlin iz družine metuljnic, katerega najbolj razširjena vrsta je navadni fižol (Phaseolus vulgaris). Fižol ima tanko steblo, ki ga imenujemo vit, njegova korenina pa lahko prodre tudi en meter globoko v zemljo. Cvetovi so lahko beli, rumeni, bledorožnati, rdeči ali vijolični. Za hrano in krmo uporabljamo predvsem njegova semena.
Tako kot krompir je včasih množice reševal pred lakoto
Njegova domovina je Južna Amerika. Inki so fižol pridelovali že pred 7000 leti v Peruju, Mehiki, Gvatemali in Kostariki, od tod pa se je ta nato razširil na območje Kanade, Argentine in Čila. V Evropi je bil fižol prvič omenjen leta 1542, na našem ozemlju pa so ga začeli gojiti v 17. stoletju, v času habsburške monarhije. Podobno kot to velja za krompir, je bil tudi fižol tisti, ki je množice reševal pred lakoto.
Ločimo fižol za stroke in za zrnje. Obstajajo visoke sorte, ki jim rečemo tudi preklarji in jim moramo nuditi oporo v obliki kolov, po katerih se vzpenjajo, in nizke sorte, ki lahko rastejo samostojno oz. z manjšimi oporami. Gojenje le-tega je dokaj enostavno. Da bi dobro uspeval, potrebuje globoka, rodovitna in vlažna tla, dobro pa mu godejo tople in sončne lege. Če gojite fižol za zrnje, je njihova semena najbolj smotrno hraniti v zaprti stekleni ali keramični posodi. V tem primeru jih lahko koristite skozi celo leto.
V kombinaciji z žitaricami služi kot nadomestek mesa
Ima visoko energijsko vrednost, saj 100 gramov fižola vsebuje nekaj več kot 300 kalorij. Več kot polovico živila predstavljajo ogljikovi hidrati. Fižol je bogat tudi z beljakovinami, medtem ko vsebuje le majhen delež maščob. V njem najdemo minerale, kot so cink, baker, fosfor, magnezij, kalcij, železo, kalij, mangan in selen, od vitaminov pa karotin, vitamina C in D ter nekatere B vitamine. Uživanje fižola se še posebej priporoča veganom in vegetarijancem, saj gre, kar se tiče hranljivosti, za nekakšen nadomestek mesa, ki pa mu manjkata dve aminokislini. Če ga kombiniramo z žitaricami, lahko zapolnimo ta manko.
Surov je nevaren za zdravje
Fižol uporabljamo pri pripravi najrazličnejših jedi. Dodajamo ga v juhe, omake, enolončnice, namaze, pireje, solate in podobno. Pred uporabo ga moramo najprej oprati pod tekočo vodo, ga odcediti in preliti s tekočo vodo. Sledi namakanje za vsaj štiri ure, lahko pa tudi čez noč. Vodo, v kateri se je namakal, nato odlijemo in ga skuhamo v sveži. Pomembno je, da fižol pred zaužitjem toplotno obdelamo, saj surov vsebuje lektin in fazin, ki uničujeta krvna telesca. S kuhanjem se razgradita, zato ima takrat fižol izključno ugodne učinke na zdravje. Jedi iz fižola lahko začinimo s peteršiljem, majaronom, žajbljem ali/in kisom.
PREBERITE ŠE --> Zato je stročji fižol najbolj zdrav med fižoli
Še posebej priporočljiv za sladkorne bolnike
Uživanje fižola ima številne pozitivne učinke na zdravje, za katere morda še niste vedeli. Pri tem se lahko poslužujemo mladih strokov, ki jih zaužijemo takoj, ali pa jih najprej posušimo in jih nato uporabljamo skozi vse leto. Iz fižola lahko pripravimo razne jedi ali čaj. Med drugim je priporočljiv za bolnike, ki se spopadajo s sladkorno boleznijo tipa 2, saj znižuje raven sladkorja v krvi. V neki raziskavi je bilo ugotovljeno, da se ob rednem uživanju kuhanega fižola po določenem času količina sladkorja v krvi zniža za 20-40 odstotkov. Fižol se dobro obnese tudi pri zdravljenju revmatičnih obolenj in težav z mehurjem.
Tudi če si želite uravnati krvni tlak, je to živilo lahko pravo za to. Ker ima blagodejen učinke na kosti, lahko z rednim uživanjem zmanjšamo verjetnost za razvoj osteoporoze. Rafinoza v fižolu spodbuja rast in aktivnost koristnih bakterij, fitat pa preprečuje razvoj nekaterih vrst raka, hkrati pa varuje pred ledvičnimi kamni. Fižol je znan po svojem protiglivičnemu in protibakterijskemu delovanju. V času prehlada si lahko z njim blažimo simptome. Priporočljivo ga je uživati tudi v primeru, če imamo težave z ledvicami in mehurjem.
PREBERITE ŠE --> 3 recepti s stročjim fižolom, zadnji vas bo presenetil
S fižolom si lahko pomagajo tudi ženske v menopavzi za blažitev neprijetnih simptomov. Učinkovit je tudi pri težavah z nečisto kožo, aknami, srbenjem, oteklinami in nosečniškimi pegami. V teh primerih se je smiselno posluževati fižolove moke. Z rednim uživanjem fižola skrbimo tudi za lepe in čvrste lase in nohte. Ker vsebuje nukleinske kisline, ima pomlajevalne učinke na telo. Pomaga tudi pri zaprtosti. Potrjeni so tudi blagodejni učinki fižola na srce. Izvedena je bila namreč obsežna raziskava, ki je trajala 25 let, vanjo pa je bilo zajetih 16.000 moških po svetu. Izsledki študije so pokazali, da se pri vsakodnevnem uživanju fižola skozi daljše obdobje tveganje za nastanek srčnih obolenj zniža za kar 80 odstotkov.
Vetrovom se lahko izognemo z algami komubu ali lovorjevim listom
Glavni razlog, zaradi katerega marsikdo po fižolu nerad posega, so vetrovi, ki jih ta lahko povzroči. V tem živilu se namreč nahajajo neprebavljive rafinoze, ki jih bakterije debelega črevesja uporabijo kot vir ogljika. Kot posledica tega procesa nastanejo plini, ki se sprožajo v obliki neprijetnih vetrov. Obstaja nekaj načinov, da se lahko tej nevšečnosti izognemo ali jo vsaj nekoliko ublažimo. Pomagalo naj bi, če stročnice uživamo redno in v majhnih količinah. Prav tako naj bi se vetrovom izognili, če pri kuhanju fižola v lonec dodamo alge kombu, ki pa na okus jedi ne bodo vplivale, saj med toplotno obdelavo razpadejo. Podoben učinek naj bi imelo dodajanje lovorovega lista ali žvečenje janeža takoj po tem, ko smo zaužili fižolovo jed.
