Te navade in vplivi iz okolja uničujejo naše možgane
Živimo v časih, ko življenjski slog, ki ga kot družba živimo, pogosto ni prijazen do našega zdravja in počutja, pri čemer smo izpostavljeni številnim negativnim vplivom iz okolja, kar se odraža tudi na zdravju naših možganov.
Čeprav velja splošno prepričanje, da je slabšanje stanja možganov in upad kognitivnih funkcij normalen del staranja, pa številni strokovnjaki dokazujejo, da lahko naši možgani ostajajo v dobri formi tudi na stara leta, če jih redno stimuliramo na prave načine, poleg tega pa jih čim bolj varujemo pred negativnimi vplivi.
Kateri so nekateri dejavniki, ki lahko resno škodujejo našim možganom?
Pomanjkanje spanja
Spanje je za možgane izrednega pomena, saj v času nočnega počitka poteka njihova obnova, poleg tega pa pride do razvrščanja in povezovanja informacij, ki smo jih absorbirali tekom dneva. Pomanjkanje (kakovostnega) spanca okrni tudi zmožnosti zdravega čustvovanja, saj so neprespani ljudje dokazano manj zmožni obvladovati svoja čustva. Odločilnega pomena za zdravje možganov je predvsem REM faza spanja.
Glede na ugotovitve strokovnjakov za pomanjkanjem spanja trpi velik delež svetovnega prebivalstva. Za optimalno delovanje možganov naj bi si na noč zagotovili osem ur spanja, pri tem pa naj bi bili najbolj krepčilnega spanca deležni, če se v posteljo odpravimo med 22. in 23. uro.
PREBERITE ŠE -> Nespečnost: Odpovejte se popoldanskemu dremežu
Izpostavljenost stresu
Ko smo pod stresom, se v telesu poveča raven stresnega hormona kortizola, to pa vodi do zmede v možganih. Nevroznanstvene raziskave so pokazale, da v takem stanju pride do izčrpavanja možganskih celic, volumen možganov se zmanjša, posledično pa so okrnjene zmožnosti osredotočanja in spominjanja. Če so otroci dlje časa pod hudim stresom, se bodo lahko njihovi možgani, ki se še oblikujejo, razvili drugače, kot bi se sicer.
Čeprav je življenje pod stresom številnim ljudem v navadi, bi se morali večkrat vprašali, kakšno škodo si s tem delamo na dolgi rok, kako lahko vplive iz okolja ublažimo in kako zmanjšati negativne posledice. Redna telesna vadba je eden od načinov, da škodo delno ublažimo.
PREBERITE ŠE -> Dr. Ajda Pfifer: Ko sem doživela popoln zlom, sem prepoznala te napačne odločitve
Pomanjkanje vode
Možgani so kar v 80-90 odstotkih sestavljeni iz vode, zato so izmed vseh organov eno najbolj pomembnih rezervoarjev za to življenjsko pomembno tekočino. Ko pride do dehidracije, zato organizem vodo črpa najprej iz njih. Če se to pogosto dogaja, lahko pride do okrnitve njihovega delovanja.
Tako je pomembno, da na dnevni bazi poskrbimo za vnos zadostnih količin vode. Če ob tem zaužijemo kavo, energijske pijače in/ali alkoholne pijače, je tveganje za dehidracijo še večje, zato je treba spiti še nekoliko več vode, kot bi jo morali sicer.
Preobremenjenost z informacijami
Ni dvoma, da smo dandanes na dnevni bazi izpostavljeni precej večji količini informacij kot kadarkoli v preteklosti, njihova številčnost pa le še narašča. Možgani so sicer namenjeni temu, da predelujejo, povezujejo, razvrščajo in vrednotijo informacije, vendar pa lahko ob njihovem presežku utrpijo hudo preobremenjenost.
Seveda se ne moremo kar izklopiti od sveta in živeti izolirani od informacij, vendar pa lahko velik napredek dosežemo že s tem, da pretehtamo, katere so res vredne naše pozornosti in od katerih se je bolje izklopiti. Poleg tega nam bodo možgani zelo hvaležni, če si bomo vsak dan vzeli vsaj nekaj časa, ko bomo v tišini in odklopljeni od vseh virov informacij.
Izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju
Znanstveniki so dokazali, da dolgotrajna izpostavljenost elektromagnetnemu sevanju povzroča motnje spanja, kronično utrujenost, težave s pomnjenjem in koncentracijo, glavobole, Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen, pri otrocih pa tudi hiperaktivnost. Taka sevanja poleg tega lahko načne možgansko pregrado, s čimer je prehajanje strupov in nalaganje težkih kovin v možganih bistveno lažje.
Med vire takih sevanj uvrščamo telefon, radio, digitalno uro, računalnik, televizijo in druge podobne naprave. Čeprav večine virov elektromagnetnega sevanja zaradi današnjega življenjskega sloga ne moremo kar nehati uporabljati, bomo možganom veliko uslugo naredili že s tem, če takih naprav ne bomo imeli v spalnem prostoru, čez dan pa bomo njihovo uporabo kar se da zmanjšali oz. jih ne bomo imeli v neposredni bližini.
PREBERITE ŠE -> Presenetljivi učinki kombuče na zdravje (a samo, če jo uživamo tako)
Nezdrava hrana
Na zdravje možganov seveda v veliki meri vpliva hrana, ki jo zaužijemo. Največ škode na tem področju lahko naredimo, če pogosto uživamo procesirana živila ter hrano in pijačo z veliko sladkorja. V neki znanstveni študiji je bilo ugotovljeno, da prehrana z veliko sladkorja povzroča vnetje možganov in poslabša spomin. Delovanje možganov naj bi glede na ugotovitve strokovnjakov poslabšali tudi drugi rafinirani ogljikovi hidrati, kot je bela moka.
Dr. David Perlmutter, priznani ameriški nevrolog, ki je o možganih napisal več svetovnih uspešnic, je sicer nabor odsvetovanih ogljikovih hidratov še nekoliko razširil. Po 18 letih raziskav je prišel do ugotovitve, da prehrana z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov nasploh povzroča vnetje možganov ter povzroča nevrološke motnje, kot so anksioznost, depresija in ADHD. Še posebej svari pred glutenom, ki naj bi negativno deloval na krvožilni sistem, zato svojim pacientom pogosto svetuje, da ga črtajo z jedilnika.
Pomanjkanje (kakovostnih) maščob
Poleg tega, da je v možganih veliko vode, so ti zelo bogati tudi z maščobami, zato je uživanje maščob nujno za njihovo optimalno delovanje. Te so namreč ključne za ohranjanje zdravih možganov in živčevja. Tako maščob ni dobro kar izločiti iz prehrane, kot menijo nekateri, temveč je tiste kakovostne v zmerni meri smiselno vključiti na dnevni jedilnik.
Medtem ko se je po mnenju strokovnjakov bolje izogniti rafiniranim oljem in hidrogeniranim maščobam, saj so te v želji, da bi bil njihov rok uporabe čim daljši, industrijsko zelo obdelane, zaradi česar so jim bile odvzete koristne snovi, naj bi se kot boljša izbira izkazale kakovostne in hladno stiskane in nedegenerirane maščobe. Dober vir maščob je na primer oljčno olje.
Možgani za svoje delovanje potrebujejo omega-3 maščobne kisline, katerih vir naj bi bili predvsem lanena in druga semena, orehi in ribe, ter nasičene maščobe, ki jih lahko dobimo iz surovega, kuhanega ghee-masla in drugih mlečnih izdelkov.
Vnos nekaterih škodljivih snovi
Veliko grožnjo za možgane predstavlja živo srebro, saj se to ob zaužitju razprši po telesu, koncentrira pa se predvsem v možganih, jetrih in ledvicah. Povzroča poškodbe možganov, motnje centralnega živčnega sistema in nevrotransmiterjev, še posebej nevarno pa je za nosečnice in majhne otroke. Največ živega srebra lahko zaradi onesnaženosti morja najdemo v plenilskih in dolgoživih vrstah rib, kot so tune, mečarice in morski psi. Živo srebro lahko v telo prehaja tudi preko amalgamskih zobnih zalivk.
Tudi aluminij je snov, ki lahko v našem telesu in možganih povzroči veliko razdejanja. Ko se v telesu enkrat nakopiči določena količina aluminija, lahko pride do poslabšanja spomina, poškodb živčevja in splošnega poslabšanja delovanja možganov. Več o virih in učinkih aluminija si lahko preberete TUKAJ.
