FERMENTIRAN NAPITEK

Presenetljivi učinki kombuče na zdravje (a samo, če jo uživamo tako)

O blagodejnih vplivih kombuče na zdravje je bilo izrečenega že marsikaj, a katere trditve pravzaprav držijo?
Fotografija: Nekoč je bila kombuča zgolj kisel čaj, danes pa jo najdete v številnih začimbnih različicah in sadnih okusih. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Nekoč je bila kombuča zgolj kisel čaj, danes pa jo najdete v številnih začimbnih različicah in sadnih okusih. Foto: Shutterstock

Kombuča je fermentiran napitek, narejen iz zelenega ali črnega čaja, ki so mu dodani sladkor ter kombinacija kvasovk in bakterij, ki ji ljudsko pravijo tudi čajna goba, saj se med procesom fermentacije razraste na površini napitka kot nekakšna gliva. 

Kombuča naj bi bila stara že več kot dve tisočletji, njeni zametki pa segajo v obdobje pred našim štetjem na ozemlje današnje Kitajske, Japonske in Rusije. V Evropi je kombuča postala priljubljena na začetku 20. stoletja, ko so jo tako kot tisočletja poprej ljudje pripravljali kar sami doma. 

Ker fermentacija ni preprost proces, pri katerem lahko v nehigienskih razmerah nastanejo tudi škodljive bakterije in plesni, je danes kombučo najbolje kupiti že pripravljeno s trgovskih polic, ki je prestala mikrobiološke analize, saj boste tako lahko prepričani, da je varna za uživanje in želi le pozitivne učinke te pijače. Nasprotno lahko s kontaminirano v najboljše primeru tvegate prebavne težave, v najslabšem pa hujše zastrupitve. 

Čeprav se priprava kombuče sliši preprosta, je ni vedno varno delati v domači kuhinji. Foto: Shutterstock
Čeprav se priprava kombuče sliši preprosta, je ni vedno varno delati v domači kuhinji. Foto: Shutterstock

Zdravilne učinkovine v kombuči in njeni vplivi na človeško telo

Kombuča je pijača z relativno nizko vrednostjo pH (2,5–3,5), znana po protimikrobnem in probiotičnem delovanju. V procesu fermentacije, ki lahko traja od nekaj dni do celo enega meseca, se v kombuči razrastejo probiotične bakterije, kot sta Lactobacilli and Bifidobacteria, znane po tem, da krepijo zdravje človeških prebavil. Posledično naj bi tudi zavirale nastanek vnetji in celo pomagale pri izgubi in ohranjanju zdrave telesne teže. 

Poleg probiotičnih bakterij kombuča vsebuje tudi različne kisline (ocetno, glukonsko, glukuronsko, citronsko, mlečno, jabolčno, vinsko, oksalno, jantarno), ki delujejo antimikrobno in naj bi bile sposobne ubiti tudi tako škodljive bakterije, kot sta E. coli (najpogostejši razlog za vnetje sečil) in Salmonella typhi (povzroča okužbe črevesja in krvi). 

Kombuča je bogata tudi z vitamini B kompleksa (B1, B2, B6, B12) in C, vsebuje pa še nekaj sladkorja, 14 aminokislin, biogene amine, proteine, hidrolitične encime, antimikrobno aktivne spojine in fenolne spojine iz čaja, vsi našteti naj bi krepili človeški imunski sistem. 

Med temi so še posebej zanimivi polifenoli – bioaktivne spojine, naravno prisotne v zelenem in črnem čaju – za katere so študije doslej pokazale, da pomagajo kuriti kalorije, topijo nevarno maščobo okoli trebuha, zmanjšujejo nevarni holesterol ter pomagajo regulirati sladkor v krvi. 

Raziskave so tudi ugotovile, da je tveganje za nastanek srčnih bolezni pa tudi različnih vrst raka (dojk, prostate in debelega črevesja) manjše pri tistih ljudeh, ki redno pijejo zeleni čaj, zato znanstveniki predvidevajo, da bi lahko podobne učinke imela tudi kombuča, narejena iz zelenega čaja. 

Takšna kombuča vsebuje tudi antioksidante, ki naj bi krepili zdravje jeter. Študija na podganah, ki so jih izpostavili škodljivim spojinam, je doslej pokazala, da so tiste živalce, ki so uživale kombučo, imele manjše poškodbe jeter kot tiste, ki kombuče niso prejemale. 

Zanimivi so tudi izsledki dveh lanskoletnih raziskav, ki sta nakazali, da bi lahko bila kombuča dobra alternativa za ljudi, ki trpijo za diabetesom. Obe študiji sta namreč ugotovili, da so imele testirane osebe, ki so pile kombučo, konsistentno nižje vrednosti sladkorja v krvi kot osebe, ki te pijače niso pile. V eni izmed študij pa je pitje kombuče celo zmanjšalo porast sladkorja kljub uživanju hrane z visokim glikemičnim ideksom. 

PREBERITE ŠE -> Zlatan in Mirza Ljubijankić, brata iz Kamnika, ki izdelujeta slovensko kombučo

Kaj pa alkohol? 

V kombuči je naravno prisoten tudi majhen odstotek alkohola, ki nastane pri fermentaciji, a se njegova vrednost po navadi giblje okrog 0,5 odstotka, kar je zanemarljivo, če kombučo uživamo v priporočenih količinah (to je od 100 do 250 ml na dan). Na trgovskih policah boste danes našli tudi kombuče z višjo vsebnostjo alkohola, a so te oglaševane in razvrščene med alkoholne pijače kot denimo pivo. 

Čajni gobi oziroma razrastu kvasovk in bakterij na površini čaja med fermentacijo pravijo tudi scoby, kar je okrajšava angleške besedne zveze
Čajni gobi oziroma razrastu kvasovk in bakterij na površini čaja med fermentacijo pravijo tudi scoby, kar je okrajšava angleške besedne zveze "symbiotic culture of bacteria and yeast" ali po slovensko "simbiotična kultura bakterij in kvasovk". Foto: Shutterstock

Kdo ne sme uživati kombuče 

Pitje kombuče se zaradi vsebnosti alkohola odsvetuje nosečnicam, doječim materam in osebam, občutljivim na alkohol. Prav tako ni primerna za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Če trpite za sindromom razdražljivega črevesja, se kombuči prav tako raje izogibajte, saj tudi neoporečna lahko spodbudi prebavo in napenjanje. 

Čeprav se kombuča ponaša z blagodejnimi učinki na zdravje, pa z njo ni dobro pretiravati. Tudi če imate »železno črevesje« in ne bo zmotila vaše prebave, lahko prekomerno uživanje te pijače povzroči nevarno nabiranje organskih kislin v telesu. Strokovnjaki ocenjujejo, da je varno popiti samo od 100 do 250 ml kombuče na dan, kar je običajno manj kot količina v stekleničkah, na voljo na trgovskih policah. Privoščite si to pijačo torej v dvoje, ali pa jo srkajte več dni, ko je enkrat odprta, pa jo hranite v hladilniku). 

Ljubitelji fermentirane hrane bodite pozorni tudi na to, da vsa tovrstna živila vsebujejo histamin, ki lahko pri osebah z intoleranco nanj, povzroči neželene učinke. 

PREBERITE ŠE -> Skyr: najbolj zdrava vrsta jogurta, ki bi ga morali jesti vsak dan

Na kaj moramo biti pozorni pri kupovanju in pripravi kombuče 

Ob bogati ponudbi različnih vrst kombuče na trgu je danes veliko lažje pa tudi bolj varno to pijačo kupiti v trgovini. Ne samo, da lahko pri pripravi doma tvegamo razrast škodljivih bakterij in plesni, v preteklosti se je celo dogajalo, da so kombuče vsebovale toksični svinec, saj so jo pripravljali v keramičnih posodah, glaziranih s svinčenimi glazurami, ki so v stiku s kombučinimi kislinami v pijačo spustile svinec. 

Vendar pa je tudi pri nakupu že narejene kombuče potrebna previdnost, saj se napitki različnih proizvajalcev med seboj močno razlikujejo. Da bi izboljšali okus fermentiranemu kislemu čaju, različne znamke danes kombuči dodajajo razno sadje in začimbe, pa tudi sladkor, barvila in ojačevalce okusov. Pred nakupom bodite torej pozorni na seznam sestavin in izberite tisti napitek, ki vsebuje zgolj čaj, vodo, sadje ali sadni sok ter začimbe in malenkost sladkorja. Kombuča, dobra za zdravje, ima le nekaj gramov sladkorja, medtem ko pijače z 20-odstotnim sladkorjem raje pustite v trgovini. 

Še ena pomembna stvar je pasterizacija. Obstaja namreč »sveža« ali »surova« oziroma »nepasterizirana« in »pasterizirana« kombuča. Pri slednji s toplotno obdelavo uničijo bakterije, med katerimi so tudi tiste »dobre«, ki imajo blagodejne vplive na zdravje. Če imate možnost, posezite raje po nepasterizirani kombuči, saj vsebuje več probiotikov. 

Ker je kombuča narejena iz črnega ali zelenega čaja, ki oba vsebujeta kofein, lahko vsebuje tudi manjšo količino tega stimulanta. Če ste občutljivi nanj, preberite deklaracijo, da se prepričate, ali je v izbrani kombuči, prav tako pa se izogibajte pitju te pijače pred spanjem. 

Pri nakupu kombuče je dobro pogledati tudi embalažo, saj so hranilne snovi v tej pijači občutljive na svetlobo. Bolj verjetno je, da kombuče, ustekleničene v temnem steklu, vsebujejo več probiotikov, vitaminov in dragocenih snovi. 

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte