Limski fižol: ena najbolj zdravih vrst fižola, ki prepriča z maslenim okusom

Fižol spada med stročnice, ki so poleg zelenjave in sadja ena najbolj zdravih živilskih skupin, zaradi visoke vsebnosti beljakovin, aminokislin in vlaknin jih nekateri označujejo celo za superživila. A niso vse vrste fižola enake. Na prvi pogled se zdi, da se razlikujejo samo po videzu in okusu, vendar imajo nekatere vrste tudi več dragocenih hranilnih snovi in naj bi bile posledično bolj zdrave za uživanje. Eden takšnih je limski fižol, ki tako kot večina fižola izvira iz Južne Amerike. 

Glavna sestavina slavne paelle

Limski fižol (Phaseolus lunatus) je ime dobil po Limi, prestolnici Peruja. V Evropo smo ga dobili dokaj pozno, šele sredi 16. stoletja po španskem osvajanju te južnoameriške države. Tam so to sorto fižola staroselci sicer uživali že od prvega stoletja našega štetja, cenili so ga zaradi okusa pa tudi zato, ker je bil bogat vir energije ter hranil.  

Limski fižol po videzu nekoliko spominja na bob (Vicia Fava), saj je večje, bolj okrogle oblike in najpogosteje svetlo zelene ali krem barve (čeprav so nekateri kultivari tudi temnejši in pisani), vendar spada v isti botanični rod kot preostali fižoli, to je Phaseolus. Z bobom je le v daljnem sorodstvu, oba sodita v družino metuljnic (Fabaceae), nam je pa bob Evropejcem bolj poznan, saj tukaj raste že od nekdaj, medtem ko so vse vrste fižola v Evropo prišle z osvajalci iz Novega sveta. 

Nekatere sorte limskega fižola so lahko tudi pisane, vendar se od navadnega fižola razlikuje po tem, da je bolj okrogel in bistveno večji, kot je vidno na sliki. Foto: Shutterstock

Po svetu je limski fižol znan tudi pod drugimi imeni, pravijo mu še masleni fižol ali masleni grah, ker je tako bogate kremaste teksture z maslenim okusom. Ponekod ga imenujejo madagaskarski fižol, zaradi velikosti pa si je prislužil tudi vzdevke: gigantski fižol in dvojni fižol (v Indiji). V Španiji, kjer je ena glavnih sestavin valencijske paelle, mu rečejo garrofón. 

Pri nas ga na trgovskih policah ne boste zlahka našli, je pa na voljo seme in ga lahko vzgojite na vrtu kot druge vrste fižola. Zraste v strokih in dozori jeseni, lahko se zamrzne, posuši ali konzervira, v vseh teh oblikah je na voljo v trgovinah v tujini. 

PREBERITE ŠE -> Dr. Darja Kocjan Ačko: Slovenci bi bili bolj zdravi, če bi pojedli več te hrane 

Je to res najbolj zdravi fižol? 

A zakaj bi se ob poplavi drugih vrst fižola sploh trudili poiskati limskega? Naj vam razkrijemo razloge. 

Prvi se zagotovo skriva v okusu. Kot smo že omenili, ima limski fižol izredno kremast, že kar masleni okus. Uporablja se lahko v vseh receptih kot navadne vrste fižola, še posebno okusen pa je, če ga tako kot čičeriko kuhanega zmeljemo v namaz, podoben humusu. 

Limski fižol naj bi bil tudi ena od najbolj zdravih vrst fižola, saj poleg beljakovin, aminokislin in vlaknin vsebuje precej več železa kot ostale vrste. Že sto gramov kuhanega limskega fižola pokrije četrtino dnevnih potreb po tem mineralu. 

Poleg tega ta fižol vsebuje še precej mangana, ki je ključni mineral za zdravo delovanje naših možganov, bakra, ki je nujen za gradnjo telesnih tkiv, fosforja, ki ga potrebujemo za rast kosti in zob ter delovanje ledvic in mišic, ter vitaminov B1 in B9. B1 ali tiamin skrbi za zdravje živčnega sistema in našemu telesu pomaga proizvajati energijo iz hrane, ki jo zaužijemo, medtem ko B9, znan tudi kot folat, sodeluje pri gradnji genetskega materiala, zato ga morajo še posebej veliko zaužiti nosečnice, saj preprečuje okvare pri razvoju ploda. 

Limski fižol vsebuje tudi redek mineral molibden, ki je nujna sestavina štirih različnih encimov, s katerimi človeško telo razgradi beljakovine, alkohol, toksine in zdravila. Ta mineral, ki ga lahko dobimo le s prehrano ali dopolnili, sodeluje pri presnovi sulfita, aminokislin, ki vsebujejo žveplo, nukleinskih kislin, aldehidov in taurina, ima pa tudi vlogo pri delovanju hormonov in pri imunskem odzivu organizma. 

Ker je bogat z antioksidanti, kot so polifenoli, obenem pa ne vsebuje skoraj nič maščob, te, ki jih, pa so nenasičene, lahko redno uživanje limskega fižola pomaga zmanjšati tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Topne vlaknine v limskem fižolu tudi uravnavajo količino holesterola v krvi, pozitivno vplivajo na krvni tlak, upočasnjujejo presnovo sladkorjev, kar pomaga uravnavati krvni sladkor, ter zavirajo vnetja v telesu, kar lahko preprečuje nastanek kroničnih bolezni. 

Limski fižol je dobro živilo za hujšanje. Po njem smo namreč dolgo siti, ker ima nizek glikemični indeks, pa je primeren tudi za diabetike. Poleg topnih vsebuje tudi netopne vlaknine, ki pospešijo prebavo in spodbujajo nastanek dobrih bakterij v črevesju. 

Limski fižol ali po špansko garrofón je ena glavnih sestavin valencijske paelle. Foto: Shutterstock

Povzroči lahko hudo zastrupitev 

Vsi fižoli, pa tudi marsikatera stročnica, lahko resno ogrozijo naše zdravje, če jih uživamo surove ali ne dovolj kuhane. Vsebujejo namreč snov linamarin, ki v našem telesu razpade na strup cianid. Kuhanje fižolov uniči to snov, zato so takšni povsem varni za uživanje. 

Še en razlog, zakaj je limski fižol treba toplotno obdelati, je, zato, ker vsebuje antihranila. Antihranila so snovi, ki organizmu preprečujejo, da bi iz živil absorbiral vitamine, minerale in antioksidante, k sreči pa jih z namakanjem in kuhanjem v veliki meri odstranimo. Vendar jih majhna količina kljub temu ostane v fižolčkih, zato z uživanjem limskega fižola ni dobro pretiravati. Privoščite si ga največ enkrat na dan in ne delajte kure, da bi nekaj tednov ali mesecev jedli samo to živilo. 

Če imate alergijo na določene stročnice (sem spadajo tudi arašidi), se lahko zgodi, da ste alergični tudi na to vrsto fižola, nekaterim ljudem pa limski fižol s svojo obilico vlaknin povzroča tudi napihnjenost in vetrove.