Plodove tega okrasnega grma lahko uživate, okusni in izredno zdravilni so
Rumeni dren (Cornus mas) raste kot večji grm ali tudi več kot deset metrov visoko drevo. Razširjen je od Srednje Evrope do Male Azije, pri nas pa je v naravi najpogosteje na kraških planjavah. Je zelo trdoživa rastlina in uspeva tudi na slabših tleh ter prenese zmrzal, doseže pa starost nad sto let. Rad ima tople lege, a hkrati dobro prenaša mraz.
Uporaben je tudi kot okrasna rastlina, saj se jajčasti listi jeseni obarvajo v privlačno rdečo barvo. Posebno lepa so drevesa japonskega drena, ki se ponašajo z velikimi belimi ali rožnatimi cvetovi ter plodovi eksotičnega okusa. V vrtovih dren gojimo kot samostojne grme, lahko pa z njimi oblikujemo gosto in spomladi cvetočo živo mejo.
Temno rdeči plodovi so najslajši
V kobule združeni cvetovi so rumeni, iz česar izvira slovensko ime rastline. Iz cvetov se razvijejo škrlatno rdeči, do štiri centimetre dolgi ovalni plodovi, imenovani drnulje. Dren lahko cveti že februarja, plodovi pa so na voljo od julija pa vse do oktobra. So prijetno kiselkastega okusa, a vredno je počakati, da popolnoma dozorijo in se zmehčajo. Takrat se obarvajo temno rdeče in postanejo slajši. Ker so mehki, jih je težje nabirati in niso dolgo obstojni, zato jih je treba porabiti čim hitreje. Lahko jih tudi sušimo ali zamrznemo.
Zdravilne učinkovine
Drenovi plodovi so bili nekdaj zelo cenjeni kot dodatek v prehrani in ljudskem zdravilstvu. Omenja jih že rimski pesnik Ovid. Drnulje vsebujejo veliko vitamina C, antioksidantov, pektina, organskih kislin in železa ter drugih mineralov. Iz njih lahko delamo osvežilne sokove, sirup, marmelado (lahko v kombinaciji z drugim sezonskim sadjem), kompot, čežano, kis, likerje. Plodove vlagamo v med ali pa iz njih skuhamo sladko-kislo omako, ki ji dodamo kislo smetano, med in začimbe, vključno s cimetom in ingverjem. Omaka se odlično poda k različnim mesnim jedem, podobno kot brusnična.
Kavni nadomestek
Iz svežih ali posušenih listov in cvetov, lahko tudi plodov, kuhamo čaj, ki ga v zdravilne namene pijemo pred obrokom. Deluje poživljajoče in zelo koristi celo rastlinam. Če jih zalivamo z drenovim pripravkom, rastejo hitreje, obilneje cvetijo in obilneje rodijo. Iz koščic plodov je mogoče narediti celo kavni nadomestek. Semena očistimo in zdrobimo ter posušimo. Suha pražimo in zmeljemo kot kavna zrna. Iz semen so nekoč pridobivali tudi olje, ki je bilo uporabno za razsvetljavo in izdelavo mila. Skorja drevesa vsebuje veliko taninov, ki so jih nekoč uporabljali za barvanje.
Lajša prebavne težave
Plodovi drena v različnih oblikah koristijo pri številnih boleznih. Ugodno delujejo na želodec in črevesje, saj čistijo in pomirjajo delovanje prebavnega trakta. Tako lajšajo prebavne težave in zaustavljajo drisko. Dren dobro vpliva na ščitnico, izboljšuje prekrvitev in znižuje krvni tlak. Z njim je mogoče zniževati povišano telesno temperaturo in zdraviti težave zaradi prehladnih obolenj. Kis iz drenovih plodov pomaga pri pomanjkanju želodčne kisline.
Ali ste vedeli?
Drenov les je zelo trd, o čemer priča že njegovo latinsko ime cornus. Iz njega so nekoč izdelovali kopja, loke, lesene napere za kolesa vozov, zobe za grablje, pohodniške palice in še kaj.
Drenov kis
Potrebujemo: 1 kg izkoščičenih plodov, 3 litre vode, 1 narezana limona, 10 dag sladkorja.
Sestavine damo v posodo in zmešamo. Pokrijemo s platneno krpo in pustimo stati štiri tedne na toplem. Nastalo zmes precedimo in kis pretočimo v steklenice ter pustimo stati dva tedna, da se nabere usedlina.
Drenova marmelada
Potrebujemo: 1 kg izkoščičenih plodov, 1 kg sladkorja, želin, ½ kg drugega sadja.
Drnulje stresemo v posodo, dodamo malo vode in jih kuhamo do 20 minut, da lažje odstranimo koščice. Precedimo in masi brez koščic dodamo drugo sadje in sladkor ter premešamo in zavremo, da se sadje razpusti. Marmelado preložimo v kozarce, jih tesno zapremo in pustimo, da se ohladijo.
