Ta zelišča so boljša kot pomirjevala, razkriva zdravnik in fitoterapevt
Spanje je nujna sestavina našega življenja. To ne velja le za človeka, temveč tudi za vse živali s kompleksnejšimi možgani, kar priča o tem, da je bila potreba po spancu kot biološka nuja zapisana že v gene naših davnih prednikov. Takrat se odklopimo od zunanjih dražljajev in preidemo v stanje mirovanja.
S fiziološkega vidika je spanec precej raznolik proces, še posebej glede možganske dejavnosti. Prepoznavamo dve splošni fazi, to je spanec ne-REM in spanec REM (rapid eye movement – s hitrim premikanjem oči). Najprej si sledi več stopenj mirnega spanca ne-REM, ko postopno tonemo vse globlje v nezavedanje. Naša telesna temperatura se niža, presnova pa upočasnjuje. Naposled prispemo do spanca REM, ko intenzivno sanjamo, smo bolj ali manj otrpli, naše dihanje, srčni utrip in možgansko valovanje pa so bolj razburkani. Omenjeni cikel se ponovi štirikrat ali petkrat v noči, moč in trajanje faze REM pa se z vsakim ciklom večata. Če vse poteka po pričakovanjih, se nam torej sanje vse bolj krepijo, bolj ko se bližamo jutru.
Prednost zelišč, ki delujejo uspavalno-pomirjevalno in protibolečinsko, je v tem, da ne vodijo v zasvojenost, ki se po pravilu razvije ob dolgotrajnejšem jemanju pomirjeval benzodiazepinskega tipa.
Spanje in možgani
Spanje neposredno vpliva na funkcionalnost naših možganov. Tedaj potekajo presejanje in integracija spominov, ki so se čez dan nabrali v posebnem delu možganov, imenovanem hipokampus, odstranjevanje odpadnih presnovnih produktov ter popravljanje poškodovanih možganskih celic. Določene bolezni živčevja in dihal ter anksiozno-depresivna stanja lahko povsem porušijo normalen potek spanca, kar ima za posledico kronično nespečnost. Ta ni povezana zgolj s slabšim kognitivnim delovanjem, temveč tudi z okvarami imunskega sistema ter povečanim tveganjem za okužbe in razvoj raka, srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2. Če smo neprespani, se tudi manj gibljemo in smo še bolj tesnobni, kar pa še dodatno poslabša kakovost spanca. Začarani krog je tako sklenjen.
Kako pa ga lahko razklenemo? Zagotovo v prvi vrsti z ustreznim zdravljenjem morebitnih pridruženih bolezenskih stanj in seveda z zdravim življenjskim slogom, ki mora vključevati redno gibanje in čim stabilnejši bioritem. Študije kažejo, da je za veliko večino ljudi dovolj okrog sedem ur kakovostnega spanca na dan, pri čemer mora biti čim bolje usklajen z njihovim genetsko pogojenim cirkadianim ritmom. Dejansko namreč obstajajo »večerni« in »jutranji« tipi ljudi. Prvi hodijo spat pozno ponoči in spanec podaljšajo v dopoldneve, drugi pa gredo spat kmalu, ko se zvečeri, in vstanejo ob zori.
PREBERITE ŠE --> To je razlog, zakaj bi morali večkrat uživati sveži hmelj, je zdravilen in okusen
S pomočjo rastlin
Na uspavanje in kakovost spanca lahko vplivamo z rastlinskimi pripravki, ki delujejo adaptogeno (protistresno), antidepresivno, protibolečinsko ali pomirjevalno-uspavalno. O adaptogenih rastlinah, ki okrepijo naše sposobnosti za spopadanje s stresom, smo že podrobneje pisali, zato omenimo le nekaj najpomembnejših, kot so ginsengi (rod Panax), elevterokok (Eleutherococcus senticosus), šisandra (Schisanda chinensis) in navadni rožni koren (Rhodiola rosea). Dobro je poznano tudi antidepresivno učinkovanje šentjanževke (Hypericum perforatum), ki je varna in učinkovita izbira za zdravljenje blagih do zmernih depresij pri ljudeh, ki slabše prenašajo sintezne antidepresive ter ne jemljejo peroralnih kontraceptivov in nekaterih zdravil (npr. triptanov, antiepileptikov, marivarina in imunomodulatorjev, kot je ciklosporin).
Za spanec so pogosto prikrajšani tudi tisti z glavoboli in bolečinami v sklepih. Od rastlinskih protibolečinskih sredstev se najbolje obnesejo čaji, tinkture in standardizirani pripravki iz listov drobnocvetnega vratiča (Tanacetum parthenium) in repuhov (rod Petasites), iz odebeljenih korenin afriške trajnice vražjega kremplja (Harpagophytum procumbens) ter iz zeli in korenin osladov (rod Filipendula) in skorje vrb (rod Salix) ali topolov (rod Populus). Kakovostne pripravke iz vseh teh vrst je moč kupiti v obliki praškov, tablet in tinktur, izkušeni zeliščarji jih znajo izdelati tudi sami.
Pomirjevalna zelišča
Tokrat se bomo posvetili uspavalno-pomirjevalnim in protibolečinskim zeliščem in pripravkom iz njih. Prednost zelišč, ki jih bom omenil v tem prispevku, je v tem, da ne vodijo v zasvojenost, ki se po pravilu razvije ob dolgotrajnejšem jemanju pomirjeval benzodiazepinskega tipa.
S predkliničnimi in kliničnimi študijami bi med rastlinskimi vrstami s pomirjevalno-uspavalnim učinkom lahko izpostavili tri: baldrijan ali zdravilno špajko (Valeriana officinalis), kava-kavo (Piper methysticum) in indijsko konopljo (Cannabis sativa subsp. indica). Kava-kava je grmičasta rastlina, avtohtona na nekaterih otokih Oceanije, katere posušena korenina vsebuje kavapirone z lokalno anestetičnim, antiepileptičnim in pomirjevalnim učinkom. Nekje do leta 2002 so bili pripravki iz kava-kave priljubljeno rastlinsko pomirjevalo tudi v Evropi, a so jih nato zaradi potencialne povezave z okvarami jeter, ki sicer niso bile nič pogostejše in težje kot pri benzodiazepinih, umaknili s tržišč.
Tudi pripravkov iz indijske konoplje, ki vsebujejo psihotropni tetrahidrokanabinol, zaradi neželenih učinkov, vključujoč zasvojitveni potencial, ne priporočamo za uspavanje. Morda kvečjemu za občasno rabo pri rakavih bolnikih, ki se spopadajo še s kroničnimi bolečinami, neješčostjo in slabostjo. Seveda pod zdravniškim nadzorom. Študije so pokazale, da pripravki iz konoplje pospešijo uspavanje, zmanjšajo frekvenco nočnih prebujanj, skrajšajo količino spanca REM in podaljšajo delež spanca ne-REM. A pozitivni učinki na kakovost spanca izzvenijo ob dolgotrajnejši uporabi, sčasoma se struktura spanca poruši in pojavijo se različni neželeni učinki, kot so izrazita nihanja razpoloženja ter motnje spomina in pozornosti. Drugače je s pripravki iz baldrijana, ki so varni in pri nas dostopni tudi brez zdravniškega recepta.
PREBERITE ŠE --> Vse, kar morate vedeti o zdravljenju raka s konopljo (nasveti fitoterapevta)
Zmagovalni baldrijan
Baldrijan je pri nas dokaj pogosta rastlina. Raste predvsem na vlažnih gozdnih obronkih, nabrežjih rek ter močvirnih travnikih. Nabiramo korenine, in sicer jeseni, ko se nadzemni del rastline že posuši, saj je takrat delež zdravilnih učinkovin, zlasti valepotriatov in valerenskih kislin, v korenini največji. Tinkturo pripravimo tako, da posušeno drogo zalijemo s 70-odstotnim etanolom. Dnevni odmerek naj bi ustrezal 2–3 g posušene droge, kar v primeru tinkture znaša nekje 1 ml dnevno (20 kapljic). Kapljice nakapamo v čajno žličko tekočine ali na sladkor in zaužijemo približno pol ure pred spanjem. V poštev pride prevretek posušene koreninske droge, vendar je tako težje doseči zadosten dnevni odmerek in s tem tudi primerno učinkovitost.
Najučinkovitejši pa so standardizirani suhi vodno-etanolni izvlečki v obliki kapsul ali tablet, pri čemer je priporočeni dnevni odmerek okrog 600 mg dnevno (do 1200 mg). Ne glede na izbiro zdravilnega pripravka se polni učinek razvije šele po nekaj tednih rednega jemanja in ne akutno kot pri pomirjevalih benzodiazepinskega tipa. Stranski učinki jemanja baldrijanovih pripravkov so zelo redki, na primer blažja vrtoglavica ali slabost.
Pomirjujoča zelišča z domačega vrta
Pomirjevalno med drugim delujejo še pripravki iz svežih ali posušenih listov različnih met (Mentha spp.), dvokrpega ginka (Ginkgo biloba) in navadne melise (Melissa officinalis) ter socvetij oz. cvetov navadnega hmelja (Humulus lupulus), glogov (Crataegus spp.), sivk (Lavandula spp.) in pasijonk (Passiflora spp.). Omenimo še uspavalne učinke vitanije (Withania somnifera), znane ajurvedske rastline, katere uprašena korenina, imenovana ašvaganda, je kot adaptogeno prehransko dopolnilo dostopna tudi pri nas.
* Doc. dr. Luka Kristanc je zdravnik in biolog, ki v okviru Zavoda za uporabno botaniko Divji vrt izvaja fitoterapevtske obravnave in izobraževanja.
