Neverjetni zdravilni učinki ajde, raziskave pokazale, da preprečuje nastanek raka
Obstaja več vrst ajde, vendar največkrat govorimo o navadni (Fagopyrum esculentum) in tatarski ajdi (Fagopyrum tataricum). Medtem ko tatarska ajda raste pretežno v goratih območjih, v našem okolju poznamo predvsem navadno ajdo.
Ajdo uvrščamo med žita, čeprav botanično gledano ne spada med trave, kamor sicer prištevamo druga žita. Je enoletna rastlina, ki zraste največ 60 centimetrov visoko. Njeno steblo je rdečkasto, listi imajo obliko srca oz. puščice, peclji pa so kratki. Njeni cvetovi se združujejo v majhna socvetja, katerih barva je lahko rdečkasta ali bela. Plodovi ajde so črnkasti in nekoliko spominjajo na bukove, saj imajo obliko tetraedra.
Zaznamovala slovensko zgodovino
Ajda sicer izhaja iz osrednje Azije, v času srednjega veka pa se je razširila tudi na nekatere druge predele sveta. Tako ime je dobila, ker so jo k nam v 12. stoletju iz poganskih krajev in Kitajske zanesli križarji. Poganom namreč z drugo besedo rečemo ajdi.
Prvi zapisi o ajdi v naših krajih so iz leta 1426. Takrat je bila omenjena v urbarju (knjigi s seznamom dohodkov, ki jih je zemljiški gospod dobival od podložnikov). V znanem delu Slava vojvodine Kranjske je ajdo omenil tudi Janez Vajkard Valvasor, ki je o njej zapisal, da gre za poljščino, iz katere lahko pripravimo dve značilni slovenski jedi; kruh in kašo. O njej je pisal tudi Valentin Vodnik v Kuharskih bukvah (1799).
Danes je za največji delež svetovne proizvodnje ajde zaslužena Rusija, takoj za petami pa ji je Kitajska.
PREBERITE ŠE -> Recept za ajdove linške piškote, ki vas bodo navdušili
Pomembna za obstoj kranjske čebele
Ajdo je enostavno gojiti, saj so njene potrebe po hranilih in drugih rastiščnih razmerah zelo skromne. Tako se njeno gojenje še posebej priporoča vrtnarjem začetnikom. Sejemo jo v maju, v času kalitve pa mora biti temperatura ozračja višja od 10 stopinj Celzija.
Ta rastlina je omenjena tudi v naši ljudski pesmi, ki govori o tem, da ajda zori po Koroškem in Kranjskem ter da jo dekle pridno žanje, zaradi česar jo bolijo roke, dobila pa je tudi žulje. To nakazuje, da je bilo žetje ajde včasih zahtevno kmečko opravilo.
Ajda pa je pomembna tudi za obstoj naše kranjske čebele, saj cveti v delu leta, ko na razpolago ni veliko drugih virov cvetnega prahu. Čebelam omogoča, da si takrat naberejo zalogo nektarja, zaradi česar se povečajo možnosti, da bodo preživele zimo. Znano je sicer, da je obstoj čebel zaradi oprašitve ključnega pomena tudi za pridelavo številnih drugih rastlin in posledično za oskrbo s hrano. Tako ima ajda v našem okolju pomembno funkcijo pri optimalnem delovanju celotnega ekosistema.
Ajdove jedi lahko uživajo tudi ljudje s celiakijo
Ajda je igrala v zgodovini slovenskega ozemlja pomembno nalogo. Na območju Bele krajine so jo včasih stregli predvsem kot delovno jed, ko so potekala razna kmečka opravila, kot je košnja. Jed iz nje, ki je še posebej značilna za to okolje, je ajdova povitica. Gre za sladico iz valjanega testa, ki je polnjena s skuto.
Tudi na območju Prekmurja je bila ajda v preteklosti zelo cenjena. Tam so ji včasih rekli hajdina, nekoč pa je za kmečko prebivalstvo predstavljala pomemben vir zaslužka. Danes jedi iz ajde kot specialitete ponujajo v slovenskih gostilnah in restavracijah.
Uporabna so predvsem semena ajde. Če jih oluščimo, lahko iz njih naredimo ajdovo kašo, ki jo lahko postrežemo kot prilogo, lahko pa predstavlja tudi osnovo za pripravo solate. Če njena zrna zmeljemo, dobimo ajdovo moko. Ta je bolj zdrava kot običajna. Iz nje lahko nato pripravimo ajdove žgance, ajdove krapce, štruklje, rezance, kruh, palačinke in številne druge jedi. Te lahko ponudimo tudi ljudem s celiakijo, saj ajda ne vsebuje glutena.
PREBERITE ŠE -> Recept za ajdove palačinke
Ajdo lahko sicer uživamo tako kuhano kot pečeno. Uporabimo lahko tudi njene sušene cvetove in iz njih pripravimo čaj. Ker njen nektar rade nabirajo čebele, poznamo tudi ajdov med, ki je temnejše barve in izrazitega okusa. S plevami ajde lahko napolnimo vzglavnik, vendar lahko ta pri nekaterih ljudeh povzroča alergijsko reakcijo.
Bogata je s kakovostnimi beljakovinami
Ajda vsebuje številne vitamine in minerale. V njej najdemo nekatere B vitamine, od mineralov pa magnezij, železo, cink, fosfor in selen. V eni skodelici ajde se nahaja kar 90 miligramov magnezija. Bogata je tudi z antioksidanti, med katerimi še posebej izstopajo flavonoidi. Sestavljajo jo tudi škrob, vlaknine in beljakovine z dobrim biološkim izkoristkom. Biološki izkoristek le-teh je namreč pri drugih žitih le 50-odstoten, medtem ko pri ajdi ta znaša 90 odstotkov.
PREBERITE ŠE -> Recept za fermentiran ajdov kruh z orehi
V njej se nahaja kar 12 esencialnih aminokislin. Med njimi sta tudi dve, ki jih telo ni zmožno tvoriti samo; lizin in arginin, v rastlinski prehrani pa ju le redko najdemo. Tako je uživanje ajde še posebej priporočljivo za vegetarijance in vegane. Seme ajde je sicer bogato s kakovostnimi beljakovinami, kot so flavonoidi, flavoni, fitosteroli, fagopirini in proteini, ki nase vežejo tiamin. Ajda je odlično živilo, saj vsebuje številne koristne snovi, medtem ko je v njej le majhen delež maščob.
Ajda kot preventiva proti raku
Ajda se ponaša s številnimi blagodejnimi učinki na zdravje. Tako naj bi bilo njeno uživanje priporočljivo za ljudi, ki se spopadajo z nekaterimi kroničnimi boleznimi, kot so diabetes ter bolezni srca in ožilja. Skrbi za zdrav krvožilni sistem, zmanjšuje pa tudi možnosti za razvoj raka.
Ajda naj bi se kot preventiva še posebej dobro obnesla pri raku na prsih. V neki raziskavi je bilo namreč ugotovljeno, da imajo ženske, ki jo redno uživajo, kar 50 odstotkov manjšo možnost za razvoj tovrstnega raka. Priznan ruski onkolog je ajdo priporočil rakavim bolnikom. Ti naj bi jo uživali vsak dan, poleg tega pa naj bi popili dva litra vode dnevno.
Z rednim uživanjem ajde poskrbimo za ohranjanje zdravja in vitalnosti; za optimalno delovanje možganov, jeter in prebave. Ta nezahtevna rastlina dviguje tudi nivo energije in varuje pred vnetnimi stanji. Skrbi tudi za uravnavanje apetita. Jedi, v katerih je ajda, so namreč precej nasitne, zato ne boste čutili potrebe, da bi poleg nje uživali druge, bolj kalorične jedi.
Ajda naj bi pomagala zniževati tudi previsok krvni pritisk, določene snovi v njej pa blažijo celo negativne vplive, ki jih povzročajo sevanja iz okolja.
