Ta okusna goba znižuje holesterol, vzgojimo pa jo lahko tudi sami doma
Čeprav so najbolj znani bukovi, je v rodu ostrigarjev (Pleurotus) še več užitnih in okusnih vrst gob. Te gobe pa niso samo dobrega okusa, ampak so tudi izredno zdravilne. Ker je ostrigarje od vseh gojenih gob tudi najlažje gojiti, bi bilo smiselno, da bi jih pogosteje vključili na jedilnik. Zakaj so tako dobre in kako si preprosto ustvarimo domači pridelek, so nam zaupali v ljubljanski gobji farmi Gobnjak.
Kje jih najdemo v naravi?
Med najbolj priljubljena ostrigarja spadata bukov (Pleurotus ostreatus) in poletni ostrigar (Pleurotus pulmonarius), ki rasteta po vsem svetu v zmerno toplih in subtropskih gozdovih, v naravi pa oba najdemo tudi v Sloveniji. Sta si zelo podobna in imata oba značilen gladek klobuk v obliki školjke s stranskim betom, ki je pri poletnem nekoliko krajši in manj žilav, klobuk pa lahko valovit. Poletni ostrigar je običajno v odtenkih od bele do rjave, bukov ostrigar pa siv do sivorjav, a se na ločevanje po barvi ne gre zanašati. Obstajajo sicer tudi bolj pisane vrste ostrigarjev, katerih odtenki so prava paša za oči. Izredno privlačna med njimi sta roza ostrigar (Pleturotus djamor), ki je lahko rožnat pa tudi rdeč, in rumeni ostrigar (Pleurotus citrinopileatus), v odtenkih od limonasto rumene do barve rumenjaka.
Ti dve vrsti gob najlažje ločimo glede na letni čas rasti. Poletni ostrigarji pogledajo na plano, kot že ime pove, v drugi polovici poletja in na začetku jeseni, bukovi ostrigarji pa za rast potrebujejo nekoliko nižje temperature in jih boste v divjini našli v drugi polovici jeseni in začetku zime, včasih pa tudi zgodaj spomladi. Obe vrsti gob rasteta na lesu listavcev, kot so bukve, gabri, topoli, lipe, vrbe in orehi, hrast in kostanj pa jim ne odgovarjata, saj ti vrsti dreves vsebujeta preveč taninov. Običajno obrodijo obilno, tako da lahko na enem hlodu ali štoru najdemo tudi več kilogramov teh gob.
Krvoločni ostrigarji
Čeprav so ostrigarji razkrojevalci lesa, ki razgrajujejo celulozo in lignin, veljajo bukovi ostrigarji tudi za eno izmed mesojedih gliv, to pa zato, ker dodatna hranila, predvsem dušik, lahko dobijo tudi iz nematod in drugih majhnih živali, ki jih lovijo s pastmi na miceliju.
Zdravilni učinki ostrigarjev
Bukovi in poletni ostrigarji so bogati z vlakninami, vitamini in minerali. Sto gramov te gobe vsebuje zgolj 32 kalorij in skoraj nič maščob. Močno zastopani so v ostrigarjih vitamini B kompleksa, med njimi niancin ali B3, ki ga vsebujejo največ od vseh gojenih vrst gob. Ta vitamin je še posebej dragocen za človeško telo, saj pomaga uravnavati zdravo ravnovesje in zmanjšuje tveganje za nastanek ateroskleroze, blagodejno pa vpliva tudi na mišice in živčevje. Poleg vitamina B3 je vredno omeniti še vsebnost B4 ali holina, B5, B6 in B9 ali folat, ki vpliva na spanec, spomin in razpoloženje.
Drugi pomembni vitamin, ki ga vsebujejo ostrigarji, je vitamin D, ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih gobah. Vitamin D krepi imunski sistem organizma in pomaga telesu premagati prehladna obolenja, kot je denimo gripa. Zlasti pozimi, ko naše telo zaradi pomanjkanja sončne svetlobe ne proizvede dovolj tega vitamina, je smiselno povečati njegov vnos. Vitamin D je odgovoren tudi za zdravje kosti in tako pomemben pri preprečevanju osteoporoze, saj vpliva na absorpcijo kalcija. Skupaj z vitamini B kompleksa in vitaminom A, ki ga prav tako vsebujejo ostrigarjih, pa je vitamin D nujen tudi za nemoteno delovanje levkocitov v krvi.
V ostrigarjih najdemo tudi celo paleto mineralov od kalcija, kalija, fosforja in magnezija, do cinka, železa in bakra. Kalcij in fosfor sta odgovorna za zdrave kosti in zobe, magnezij za zdravje mišic in živcev, kalij ščiti srce, cink krepi imunski odziv telesa proti bakterijam in virusom, železo skrbi za transport kisika v krvi, baker pa vpliva na nivo dopamina in serotonina ali hormona sreče v organizmu.
Poleg vseh teh vitaminov in mineralov bukovi in poletni ostrigarji vsebujejo še številne bioaktivne snovi, kot so kompleksni polisaharidi (beta-glukani in drugi), statine, antioksidante, sterole, fenole, flavonoide in druge.
Beta-glukani (v ostrigarjih je največ pleurana) uravnavajo delovanje imunskega sistema in tako krepijo odpornost na okužbe z virusi in bakterijami, imajo pa tudi zaviralen učinek na rakave celice in so antioksidanti.
PREBERITE ŠE -> Resasti bradovec, okusna in izredno zdravilna goba, ki jo lahko gojimo v stanovanju
Statini se uporabljajo kot zdravila za zniževanje holesterola v krvi. Ostrigarji so naravni vir lovastatina. Tega sicer najdemo v številnih gobah, ga pa imajo po nam znanih podatkih ostrigarji največ med vsemi gojenimi gobami.
Ostrigarji imajo tudi antidiabetični učinek in zavirajo razvoj sladkorne bolezni. Poleg zmanjševanja holesterola in trigliceridov v krvi, zaradi vsebnosti lovastatina, druge bioaktivne snovi v ostrigarjih znižujejo še raven sladkorja v krvi in izboljšujejo delovanje ledvic ter jeter.
Uživanje ostrigarjev
Ker imajo ostrigarji prijeten vonj in izredno dober okus, jih je najbolje uživati sveže v jedeh (a ne surove, ker obremenijo prebavo, zato jih nujno vedno toplotno obdelajte). Večina ljudi uporabi samo klobuke, bete pa zavrže, a če jih nasekljate, so tudi ti užitni, samo nekoliko bolj žilavi so. Ostrigarje lahko vključite v praktično vsako jed kot dodatek ali začimbo (v juhah, enolončnicah, omakah in jajcih) ali kot glavni vir beljakovin, ki lahko nadomesti meso (če večji klobuk popečete, ga lahko jeste kot zrezek ali ga dodate v burger, lahko pa jih tudi narežete in popražite za testenine, rižote in solate). Če jih imate veliko, lahko ostrigarje tudi posušite in zmeljete ter njihov prah dodajate v juhe in druge jedi.
Suhe ostrigarje v prahu najdemo tudi v prehranskih dopolnilih, veliko izdelkov pa vsebuje zgolj ostrigarjeve ekstrakte (kot so beta-glukani), ki jih promovirajo kot dopolnilo za izboljšanje delovanja imunskega sistema in dvig splošne odpornosti na okužbe z virusi in bakterijami. Če želite izkoristiti vse blagodejne učinke ostrigarjev, je tako najlažja in najboljša izbira sveže ali posušene gobe vključiti v vsakodnevno prehrano, v nasprotnem primeru pa se dobro pozanimajte, kaj vsebujejo prehranska dopolnila, da ne boste kupovali mačka v žaklju.
Kako vzgojimo ostrigarje sami doma?
Kot smo že omenili, so ostrigarji izredno enostavni za gojenje. Zlasti bukov in poletni ostrigar sta eni redkih vrst gob, ki jih je mogoče gojiti na pasteriziranih substratih, poleg tega pa ju lahko gojimo tudi na hlodovini in v steriliziranih substratih, kar s pridom izkoriščajo gobje farme po vsem svetu. Zaradi hitre rasti micelija, velikih pridelkov in odpornosti na kontaminacije, sta bukov in poletni ostrigar poleg šampinjonov najbolj pogosta na trgovskih policah.
Vse te lastnosti pa so dobra novica tudi za tiste, ki se želijo gojenja ostrigarjev lotiti doma in postati bolj samooskrbni. Zrasli vam bodo tako v plastični škatli v stanovanju, kot na hlodih na vrtu, tudi če ste popolni začetniki.
Za prvi poskus priporočamo Gobnjakov komplet za gojenje, katerega je treba samo prerezati in postaviti v plastično škatlo, napolnjeno z namočenim perlitom ter pršiti z vodo, da vzdržujemo vlago, ki jo goba potrebuje za rast. Če imate doma vrt in svežo hlodovino, pa je gojenje na hlodih še bolj trajnostna metoda, saj boste z njih pridelek lahko pobirali večkrat na leto do petih let.
