V tem slovenskem kraju so fosilni ostanki pramorja, celo zobje morskih psov
V Vačah, blizu katerih leži tudi geološko središče Slovenije, se je pred približno 13 milijoni let pretakalo morje, imenovano Paratetida. V tem morju je mrgolelo življenja, kar vemo zato, ker so se vse do danes ohranili zelo redki sledovi školjk. Ostanki fosilne morske obale v Vačah niso le najlepši v Sloveniji, ampak tudi eni izmed najlepših na svetu. Že samo zaradi tega razloga se je torej vredno odpraviti v te slovenske kraje.
Ostanki fosilne obale se nahajajo nad pokopališčem na Vačah, kjer se nad travnikom dviguje približno tri metre visoka navpična apnenčeva stena, katere sivi del je še iz časa jurske dobe pred 210 milijoni let. V obdobju Miocena so v te stene butali morski valovi, kamnito obalo pa poseljevale številne kamnovrtne školjke, iz rodu Lithophaga.
Zanimivo je, da lahko podobne školjke, znane kot perstacije, še danes najdemo v slovenskem morju, kjer živijo le v večjih kamnih in skalah, ko rastejo, pa se zaradi kemične reakcije pomikajo vse globlje v kamen, kjer so zaščitene pred plenilci.
Školjčnih lupin 13 milijonov let starih kamnovrtnih školjk na fosilni morski obali v Vačah že davno ni več, saj jih je morsko valovanje odneslo, vendar pa je še vedno mogoče videti številne luknjice, ki so vse približno enake globine in pričajo o nekdanji pestrosti morskega življenja v teh krajih.
So se pa ohranile fosilne školjčne lupine ostrig, nekatere velike tudi 10 centimetrov. Ostrige so bile nekoč pritrjene na apnenčevo steno in če se boste dobro razgledali po steni nad pokopališlem, boste videli, da se jih nekaj še drži skale. Geologi so v podrobnih raziskavah v kamnini našli celo ostanke Jakobovih pokrovač in, ne boste verjeli, zobe morskih psov.
Naj na tem mestu še opozorimo, da kljub temu, da so v zadnjih letih na spletu priljubljeni videoposnetki ljudi, ki v naravi iščejo in nabirajo fosile, tega v Vačah ne počnite. Fosilna morska obala v tem kraju je namreč zaščitena kot naravni spomenik, kjer je prepovedano odkopavati, lomiti, odnašati ali razbijati kamnine oz. okamnine.
PREBERITE ŠE -> Slovenci imamo še eno morje, vredno obiska, našli ga boste v Prekmurju
Kaj še početi v Vačah in okolici?
Vaška situla
Morda se še spominjate, da smo se v osnovni šoli učili o eni najznamenitejših arheoloških najdb v Sloveniji – vaški situli. Arheologi predvidevajo, da je umetelno okrašena posoda iz brona najverjetneje nastala na prelomu 6. v 5. stoletje p. n. št., odseva pa tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Kot že ime pove, so jo izkopali blizu Vač, v vzhodnejši vasi Klenik, leta 1882, kjer danes sicer stoji povečana kopija, originalno umetnino pa hrani Narodni muzej v Ljubljani. Zanimivosti o situli lahko odkrivate tudi v Muzeju Petra Svetika v Vačah.
Klopca ljubezni
Če se povzpnete na hribček nad Vačami (pot pelje prav mimo fosilne morske obale), vas bo na vrhu pričakal veličasten razgled, ki ga lahko občudujete s klopce ljubezni. Gre za eno izmed šestindvajsetih tovrstnih klopi, ki nahajajo na različnih krajih v Sloveniji, in so priljubljeni fotografski motiv obiskovalcev.
Geometrično središče Slovenije
Dva kilometra zahodno od Vač, na območju Spodnje Slivne, se nahaja znamenito geometrično središče Slovenije ali GEOSS. Če bi si našo državo predstavljali kot geometrijski lik, bi bila to njena težiščna točka. Točka je opremljena s ploščadjo in spomenikom, njene zemljepisne koordinate pa so 46°07′11.8″N in 14°48′55.2″E.
Pustolovski park Geoss
Nedaleč stran od središča Slovenije pa se namesto na tleh vse dogaja v zraku. Tod namreč domuje največji pustolovski park v Sloveniji, ki ponuja kar sedem plezalnih poti različnih težavnostnih stopenj (najlažja je primerna za otroke od 4. leta starosti), ki jih posameznik premaga v 2 do 3 urah.
Pogumni si v parku lahko privoščijo tudi najdaljši spust (zip-line) v osrednji Sloveniji, ki meri skoraj kilometer in vas popelje tudi 25 metrov nad tlemi, pri tem pa lahko uživate v razgledu na celotno dolino in okoliške hribe.
Če si boste po adrenalinskih podvigih zaželeli ostati v višavah, lahko zraven pustolovskega parka tudi prenočite v zraku. V sklopu doživetja Bivanje v krošnjah lahko najamete z dreves viseče postelje ali fiksne platoje v krošnjah dreves in se za eno noč ali več prepustite pomirjujočim zvokom narave.
