Slovenski karneval, ki ga je Lonely Planet označil za eno največjih zabav na svetu
Le še teden dni nas loči do pusta. Ta se bo letos namreč odvijal v soboto, 18. februarja, v nedeljo, 19. februarja, in v torek, 21. februarja. Na Ptuju, kjer je pustna tradicija najbolj zakoreninjena in je dogajanje izjemno raznoliko, se bodo s tem praznikom povezani dogodki odvijali skozi celoten mesec, zato vam vsekakor priporočamo, da obiščete katerega izmed njih.
Letos kurentovanje na Ptuju poteka že 63. leto. To je čas, ko mesto postane prizorišče največjega etnografskega muzeja nesnovne kulturne dediščine na prostem v Sloveniji. Lonely Planet je kurentovanje uvrstil med deset najbolj zanimivih karnevalov na svetu, leta 2017 pa je Unesco obhode kurentov vpisal na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Obhodi kurentov so ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih šeg v Sloveniji, simbolizirajo pa čas norčavosti in veselja. Kurent je sicer pustni lik, ki ga poznamo že od leta 1880. Glede na ljudska verovanja naj bi ta odganjal vse slabo, med ljudmi pa naj bi širil srečo in zadovoljstvo.
Program pustovanja
Kurentovanje se je začelo že 2. februarja ob polnoči. Tedaj so si kurent nadeli zvonove. Njihovo zvonjenje naj bi odganjalo tako zimo kot zlo.
V soboto, 11. februarja, se bo od 11. ure naprej odvijala otvoritvena etno povorka. Ulice in trge bodo oblegali tradicionalni pustni liki.
V sredo, 15. februarja, bodo ob 16:30 Mestni trg preplavili otroci, medtem ko bodo eno uro kasneje na vrsto prišli še številni rogati in pernati kurenti.
V petek, 17. februarja, se bo od 18. ure dalje na Mestnem trgu odvijal nočni spektakel z raznovrstnimi liki, pri čemer bo ponazorjena igra med temo in svetlobo.
V soboto, 18. februarja, bo od 11. ure dalje na Mestnem trgu potekala povorka našemljenih meščanov.
Vrhunec dogajanja lahko pričakujemo v nedeljo, 19. februarja, saj bo od 13. ure dalje potekala mednarodna karnevalska povorka. Obiskovalci bodo lahko opazovali sprevod več tisoč karnevalskih mask in tradicionalnih likov, ki bodo preplavili ptujske ulice in trge. Te bodo pripovedovale tako zgodbe iz preteklosti in sedanjosti.
Zaključni del pustovanja se bo odvijal v ponedeljek, 20. februarja, od 10. ure dalje, ko bo potekala pustna otroška povorka z namenom prebujanja pomladi, in v torek, 21. februarja, ko bo pestro pustno dogajanje potekalo od 12. ure dalje, ob 18. uri pa bo sledil še tradicionalni pokop pusta.
Vzporedno s tradicionalnim dogajanjem se bodo v večnamenski karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj odvijali tudi številni koncerti, pri čemer bodo na oder stopili tako domači kot tuji glasbeniki, med njimi tudi Mambo Kings, Kingston, Saša Lendero, Čuki in Natalija Verboten. Razpored koncertov najdete na uradni spletni strani Kurentovanja 2023.
Če se odločite za obisk katerega od dogodkov v sklopu kurentovanja, si je vsekakor smiselno vzporedno ogledati še katero izmed kulturnih in naravnih znamenitosti mesta.
Ptujski grad
Če obožujete lepe razglede, se je vsekakor vredno zapeljati do Ptujskega gradu, od koder boste lahko občudovali Ptuj z okolico in Ptujsko jezero. Grad je bil sicer zgrajen že v času mlajše kamene dobe, medtem ko so bili njegovi zadnji lastniki grofje Herberstein (1973-1945). Po drugi svetovni vojni je Ptujski grad prešel v državno last. Grad ima danes trikotno zasnovo, v obeh traktih objekta pa so urejene imenitne grajske sobane. V njegovi notranjosti je Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, v sklopu katerega so orožarna, galerija gotskih in baročnih umetnin, zbirki relikviarijev in slik na steklu ter razstava, ki prikazuje, kakšna je bila podoba gradu in kateri so bili njegovi lastniki skozi zgodovino. Poleg tega si lahko obiskovalci ogledajo tradicionalne pustne maske ptujskega območja in največjo zbirko glasbil iz preteklosti v Sloveniji.
Rov pod Ptujskim gradom
Vredno se je podati tudi v podzemlje, urejeno pod Ptujskim gradom. Gre za rov, v katerem se temperatura skozi vse leto giblje okoli 15 stopinj Celzija. Ob sobotah ob 14. uri je organiziran voden ogled rova, vendar pa je obvezna predhodna prijava. Obiskovalci se pri tem spoznajo z zgodovino in legendami podzemnih hodnikov.
Za družine vsako soboto ob 15. uri in ob 15:30 po predhodnem dogovoru organizirajo tudi Družinski pobeg iz grajskega rova, pri čemer družina v soju luči raziskuje rov in rešuje uganke. Po predhodnem dogovoru se je možno udeležiti tudi vinske degustacije v temi, v sklopu katere obiskovalci preizkušajo lokalna vina, prisluhnejo zgodbam o mestu in strokovni razlagi o vinih. Na podoben način poteka tudi degustacija piva.
Ptujsko jezero
Če vam prija bližina vode, vsekakor ne smete izpustiti ogleda našega največjega umetnega jezera, ki ga krasita dva otoka. Ptujsko jezero se razprostira na 346 hektarjih. Dolgo je 7,3 kilometra, široko 1,2 kilometra in globoko 12 metrov. Je v vlogi akumulacije za hidrocentralo Formin, sicer pa je atraktivno tudi za veslanje, jadranje, deskanje in ribolov. Jezero spada v območje Natura2000. Ponaša se s pisanim živalskim svetom, saj na njegovem obrežju gnezdi več kot 230 vrst ptic (gre za pomembno gnezdišče čigre in rečnega galeba), v jezeru pa je moč najti številne vrste rib. Okoli jezera poteka 13 kilometrov dolga pot, ki kliče po tem, da se po njej podate peš ali s kolesom in jezero in njegov pisan živalski svet občudujete z različnih perspektiv.
Orfejev spomenik
Ob sprehodu po mestu boste na Slovenskem trgu opazili Orfejev spomenik. Gre za marmorni nagrobnik, ki je bil v 2. stoletju postavljen tedanjemu mestnemu županu, v srednjem veku pa so ga uporabljali kot sramotilni kamen. Na njem so prizori iz mita o Orfeju, ki je izgubil Evridiko, zato žalosten igra na liro. Reliefi prikazujejo tudi egipčansko-grškega boga Serapisa, ki simbolizira upanja na ponovno rojstvo. Na spomeniku so tudi nekateri drugi prizori in napisi, ki pa so, ker jih je načel zob časa, že nekoliko slabše prepoznavni. Leta 2008 je bil Orfejev spomenik razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.
