Nočno sankanje in še več razlogov, zakaj je Veliko planino vredno obiskati tudi pozimi
Velika planina obiskovalce očara s svojo pokrajino, posebnimi pastirskimi hiškami in slikovito naravo, ponuja pa tudi možnosti za številne dejavnosti. Vredno jo je obiskati tako poleti, ko s prihodom pastirjev zaživi, kot pozimi, ko jo prekrije snežna odeja. Nanjo se radi odpravijo vsi tisti, ki se želijo odklopiti od mestnega vrveža in bi se radi nadihali svežega gorskega zraka.
Velika planina je sinonim za tradicionalno slovensko planinsko planšarstvo. Zaznamujejo jo ohranjeno naravno okolje, kraške vrtače in slikovita planšarska naselja. Mehka zelena trata, ki jo prekriva v toplem delu leta, je idealna za pašo govedi. Obdana je s smrekovim gozdom in ruševjem. Njen najvišji vrh Gradišče je na 1666 metrih nadmorske višine. Od tod se odpira čudovit razgled na Kamniško-Savinjske Alpe. Na vrhu lahko opazimo tudi razgledno ploščo, klop in vpisno skrinjico z žigom.
Pastirsko naselje – edinstveno v Sloveniji
Na tem območju je bilo včasih 108 pastirskih stanov. Gre za koče, ki se ponašajo s posebno arhitekturo. Takih namreč ne najdemo nikjer drugje v Sloveniji. Zanje je značilno, da so ovalne oblike, njihove strehe, ki so krite s smrekovimi skodlami, pa segajo skoraj do tal. V osrednjem delu bivajo pastirji, ovalni del na obeh straneh hiške pa je namenjen živini. Tovrstna gradnja izvira iz časov starejše železne dobe, ko so območje naselila keltska plemena. Leta 1945, proti koncu druge svetovne vojne, so nemški vojaki naselje požgali. Po prvotnih načrtih je bila obnovljena zgolj Preskarjeva bajta, v kateri je danes urejen muzej planšarstva.
Predel s temi edinstvenimi kočami se imenuje pastirsko naselje. Velja za eno redkih tovrstnih naselij v Evropi in privablja številne turiste. Še posebno je privlačno od junija do septembra, ko so tam nastanjeni pastirji. Tedaj lahko obiskovalci pri njih preizkusijo številne domače mlečne izdelke.
PREBERITE ŠE --> V tej planinski koči, na tem slovenskem vrhu pečejo najboljše flancate
Pastirsko naselje je namenjeno domačinom, v bližini gostišča Zeleni rob pa so podobne koče, kjer so nastanjeni turisti, imenuje se turistično naselje. Ideja zanj se je rodila leta 1959, ko je bil v porastu t. i. sindikalni turizem. Ureditev so sofinancirala nekatera slovenska podjetja, načrt pa je pripravil arhitekt Vlasto Kopač, ki je med drugim učenec Jožeta Plečnika. Danes so koče med turisti zelo priljubljene. Nekatere so tudi zelo luksuzno opremljene in zadovoljijo še tako zahtevne obiskovalce. Ponekod so namreč urejeni tudi savne in leseni jacuzziji.
Med znamenitosti Velike planine štejemo tudi kapelo Marije Snežne, ki je bila v času druge svetovne vojne sicer požgana, vendar so jo leta 1988 obnovili. Možno si je ogledati tudi nekaj jam. Najbolj prepoznavna je jama Veternica (v njej lahko tudi v poletnih mesecih opazimo zaplate snega), ki jo sestavljata Mala in Velika Veternica. Nastali sta ob preperevanju. Njun strop se je porušil, zaradi česar sta nastali dve udornici.
PREBERITE ŠE --> 3 predlogi za popoln zimski dan na prostem
Pohod na Veliko planino
Na Veliko planino se je možno povzpeti z vzpenjačo. V tem primeru vas do vrha loči le še 30 minut hoje. Tisti, ki se navdušujejo nad pohodništvom, pa se bodo gor raje odpravili kar peš. Na vrh Velike planine vodi več poti. Eno od izhodišč je v Kranjskem Raku. Ta pot sodi med nezahtevne, vendar sta za vzpon potrebni primerna pohodniška oprema in določena kondicijska pripravljenost. Do vrha boste namreč hodili več kot dve uri. Če se boste odpravili v zimskem času, ne pozabite na pohodniške palice in dereze.
Da bi prispeli na izhodišče, se je treba najprej zapeljati do Kamnika, nato pa vožnjo nadaljujete proti prelazu Črnivec. Le nekaj sto metrov pred prelazom boste ob cesti opazili table za Kranjski Rak, te vas bodo usmerile ostro levo. Sledite jim. Cesta, na katero boste zavili, se na začetku strmo vzpenja, nato pa postane bolj položna. Vodi do prelaza Volovljek, v bližini katerega je gostišče Kranjski Rak. Na tamkajšnjem parkirišču lahko parkirate. Nato se usmerite na makadamsko cesto, ki vodi proti Veliki planini. Sprva se nekoliko spusti, nato pa se usmeri v gozd. Pot je ves čas dobro označena, zato v nadaljevanju sledite markacijam.
Zima na Veliki planini
Na Veliki planini ne razpolagajo s sistemom za umetno zasneževanje, zato se lahko zimskim aktivnostim prepustite le, če zapade dovolj snega. Najbolj je priljubljeno smučanje, saj je na voljo tri kilometre in pol smučarskih prog. Ker niso pretirano zahtevne, je smučanje na Veliki planini še posebno primerno za družine. Smučarskim užitkom naproti se lahko podate z dvosedežnico Šimnovec ali s katero od dveh vlečnic, Zeleni rob in Jurček. Slednja je namenjena predvsem otrokom in začetnikom. Na svoj račun bodo prav tako prišli ljubitelji teka na smučeh. Tekaška proga se namreč razprostira od pastirskega naselja na Veliki planini do Male planine.
Ob petkih in sobotah je, če zapade dovolj snega, na voljo tudi nočno sankanje. Sankaška proga, ki poteka od vmesne do spodnje postaje sedežnice, je v večernih urah razsvetljena in zavarovana, v bližini pa je ves čas nadzornik, ki skrbi za varnost. Če nimate svojih sani, si jih lahko izposodite na izhodišču. Priporočljivo je, da imate čelado in čelno svetilko.
Če imate raje nekoliko bolj umirjene aktivnosti, se lahko raziskovanja Velike planine lotite tudi s krpljami. Tudi te si lahko izposodite na vrhu. V neposredni bližini nihalke Jurček je tudi otroški zimski park, kjer se otroci lahko spustijo s snežnimi tubami ali se preizkusijo v katerih drugih zimskih podvigih. Poleg tega je na voljo poligon za uvajanje v prve smučarske zavoje. Vstop v park je brezplačen.
PREBERITE ŠE --> Vzhodna Tirolska: Gremo na krpljanje
