Špela Strašek, Celjanka, ki izdeluje sanjske klobuke za britanske kraljeve dogodke
Izdelovanje klobukov in naglavnega okrasja pod znamko Boho Headwear je njena strast, saj je prepričana, da ima pravi klobuk čudežno moč, da človeku dvigne tako razpoloženje kot samozavest.
Špela Strašek je ena redkih slovenskih rokodelcev, ki še premorejo dragoceno znanje o izdelavi klobukov, brez njih bi ta obrt žal utonila v pozabo, kar bi bila velika škoda. Ročno izdelan unikaten klobuk po meri posameznika je namreč neprecenljiv modni dodatek, ki lahko človeka v dobrem in slabem spremlja vse življenje.
Po izobrazbi ste sociologinja, a že vrsto let ustvarjate klobuke in naglavna okrasja. Kako ste se znašli v svetu klobučarstva?
Že od nekdaj sem bila zelo ustvarjalna, navdušena nad modo in zgodovino. Predvsem me je vedno zanimala oblačilna kultura, zgodovina oblačenja in z njo povezana pokrivala. Sama menim, da se tako moda kot sociologija zelo dobro povezujeta, saj lahko modo proučujemo skozi oči družbe.
Vedno me je fasciniralo, kako imajo lahko pokrivala moč, da človeka spremenijo, mu dodajo zgodbo in piko na i videzu. Predvsem pa me je in me še zdaj navdušuje to, kakšne oblike klobukov vse obstajajo, da jih je mogoče ustvariti v različnih formah, veličini in materialih. Šele, ko se enkrat lotiš izdelave klobuka, namreč spoznaš, kako široko področje je to in koliko svobode imaš. Iz klobučevine se namreč da narediti mnogo več naglavnega okrasja kot samo klasični klobuk.
Kako pa sem se znašla v svetu pokrival? To se je zgodilo zato, ker na trgu nisem našla lepega dodatka za lase in sem jih začela šivati sama. Pred tem sem se šivanja učila doma in na tečaju šivanja in krojenja v Ljubljani. Moji prvi izdelki so bili trakovi za lase in turbani, ko sem se preselila nazaj v Celje, pa sem se začela učiti tudi klobučarske obrti.
Da so klobuki izginili iz splošne rabe, ima nekaj pri tem tudi industrija izdelkov za lase. V preteklosti je bil namreč klobuk tisti, ki je opravljal praktično in estetsko funkcijo, in ne pričeska. Z razvojem marketinga na področju izdelkov za oblikovanje las pa je prišla v ospredje pričeska, zato je bilo potreb po pokrivalih vse manj.
Rokodelstvo in nekoč cenjene obrti hitro izginjajo, zato me zanima, kje ste pridobili klobučarsko znanje, glede na to, da šole za to pri nas nimamo, pa tudi klobučarskih mojstrov skoraj ni več.
Tradicionalnega oblikovanja klobukov sem se naučila pri znanem celjskem mojstru. Res sem mu neizmerno hvaležna za predajo tega znanja, predvsem pa, da je bil gospod kljub svojim letom pripravljen svoje znanje deliti naprej. Vesela sem, da sem se izučila teh veščin, saj je znanje obrtnih poklicev izredno dragoceno in bi ga morali bolj negovati, ter poskrbeti, da tovrstne obrti ostanejo žive. Ostalih veščin izdelovanja pokrival t.i. fascinatorjev pa sem se naučila pri največjih mojstrih londonskega tedna pokrival London Hat Week, saj imajo res ogromno znanja iz tega področja.
Moda je na neki način kot arhitektura, prava umetnost se skriva v tem, da dvodimenzionalno skico in material spremeniš v tridimenzionalno skulpturo. Predstavljam si, da to drži tudi za klobučarstvo, kjer iz volnenega filca na koncu nastane unikatno pokrivalo, ki ne samo, da je lep modni dodatek, ampak ima tudi uporabno vrednost, saj lahko ščiti pred mrazom, vetrom, dežjem, snegom. Kljub temu danes malo ljudi nosi klobuke. Zakaj mislite, da je tako?
Prvi razlog je verjetno ta, da na trgu dolga leta niti ni bilo dobre ponudbe pokrival, prav tako se jih tudi ni promoviralo. V tujini je stvar precej drugačna, saj je že sam modni trg bistveno bolj drzen in ponuja večjo mero izražanja individualnosti.
Veliko ljudi tudi pravi, da si pokrival ne upa nadeti, ker jih skrbi, kaj bodo rekli drugi, in to je posledica tega, da se pri nas ne da dovolj poudarka na pokrivala, ne samo kot na praktični del oblačil, ampak tudi na njihovo sporočilo in to, kako vplivajo na celovito modno podobo. Tukaj predvsem apeliram na mlajšo generacijo, ki ni dovolj seznanjena s klobučarsko obrtjo in funkcijami pokrival.
Me pa veseli, da se v zadnjih dveh letih zavest o nošenju pokrival vseeno res bistveno spreminja in izboljšuje tudi v Sloveniji. Vedno več žensk si želi dodati piko na i svojemu videzu in se zato odloči za nakup klobuka ali kakršnegakoli drugega naglavnega dodatka, predvsem pa opažam, da se je v zadnjem času bolj začelo ceniti ročno delo in želja po tem, da posameznice želijo biti bolj unikatne.
PREBERITE ŠE -> Prva ženska modna oblikovalka, po kateri se je zgledovala Coco Chanel
V preteklih stoletjih je bil klobuk del obvezne opreme, ženska, ki ni čez dan na prostem nosila pokrivala, je veljala za neurejeno. Nam lahko poveste, kdaj in zakaj se je to spremenilo?
Pokrivala so nekako začela izginjati iz vsakdana v 60. letih prejšnjega stoletja. Družba se je takrat začela precej razvijati, predvsem družbeni trendi, oblačilna kultura pa je postala precej manj tradicionalna, manj formalna in to je pomenil razmah bolj sproščene mode.
Klobuki se na drugi strani še danes povezujejo z eleganco in tradicijo in morda je ravno to razlog, da večina ljudi ne poseže po njih, čeprav lahko pokrivala služijo tudi drugim namenom in ne samo formalnosti.
Da so klobuki izginili iz splošne rabe, ima nekaj pri tem tudi industrija izdelkov za lase. V preteklosti je bil namreč klobuk tisti, ki je opravljal praktično in estetsko funkcijo, in ne pričeska. Z razvojem marketinga na področju izdelkov za oblikovanje las pa je prišla v ospredje pričeska, zato je bilo potreb po pokrivalih vse manj.
Vendar pa za določene dogodke, predvsem v tujini, še vedno velja, da morajo gosti nositi klobuke. Katere države še ohranjajo to tradicijo in za katere dogodke gre?
Tako je, predvsem to velja v državah Združenega Kraljestva. Na kraljevih prireditvah, konjskih dirkah (Royal Ascot), porokah, pogrebih, vrtnih zabavah (t. i. Garden Party), modnih dogodkih itd. Poleg Združenega Kraljestva v veliki meri nosijo klobuke še v Avstraliji, Španiji, Monaku in ZDA, precej močno tradicijo klobučarstva pa imata tudi Italija in Nizozemska.
Tudi vi ste se s svojim delom predstavili v Združenem kraljestvu, in sicer na prestižnem londonskem tednu klobukov London Hat Week ter na dogodku, ki ga obišče tudi britanska kraljeva družina, Royal Ascot. Kaj vas je na teh dogodkih najbolj navdušilo in česa bi se lahko Slovenci naučili od njih?
Na londonskem tednu klobukov sem se res počutila enkratno, saj sem prejela izjemno lep odziv in podporo za svoje delo, spoznala pa tudi skupino klobučarjev, katere član sem še danes. Skupnost klobučarjev ali po angleško milliner designer je v Londonu zelo močna, imajo pa tudi podporo države, ustanov, predvsem pa podpirajo drug drugega ter cenijo to staro obrt.
Za Royal Ascot pa moram priznati, da je bil to eden izmed lepših dogodkov v mojem življenju. Tam sem videla, s kakšnim ponosom, eleganco, samozavestjo in sproščenostjo hkrati ljudje nosijo pokrivala, zanje so glavni del garderobe. Bilo je, kot bi potovala nazaj v času in se vrnila v leta, ko so bili klobuki vsakodnevna oprava ljudi. Morda bi se od njih lahko naučili te samozavesti, individualnosti in sproščenosti pri izražanju sebe, in bi namesto tega, da zgolj kopiramo trende drugih, začeli v svoj videz vnašati del svoje osebnosti.
Pri nas predvsem pogrešam več drznosti, sproščenosti in kombiniranja oblačil z naglavnimi dodatki ter zavedanja, da klobuk služi temu, da nas ‘dvigne’ ali kot pravi eden izmed največjih klobučarskih mojstrov našega časa, Stephen Jones: »A hat’s raison d’etre is to make you feel good.« (Poslanstvo klobuka je, da se z njim počutiš bolje., op. p.).
Hitra moda ne predstavlja problema samo domačemu modnemu oblikovanju oblačil, tudi pri klobučarstvu je terjala svoj davek. Namesto, da bi ljudje izbrali po meri narejen klobuk pri klobučarju, ga kupijo v trgovinah s hitro modo, ker to vidijo zgolj kot modni trend, ki pride in gre. A nakup klobuka je nekoč veljal za investicijo in modni kos, ki je zaključil podobo osebe, celo poosebljal človeka, ki ga nosi. Kakšne so po vašem mnenju prednosti tega, da si danes privoščimo klobuk po meri?
Največja prednost je zagotovo to, da lahko imaš tak klobuk, kot ga nima nihče drug. Ker klobučarji vsak klobuk izdelamo ročno, si nista niti dva enaka, kot se to zgodi pri klobukih iz ponudbe v trgovinah hitre mode. Tam sta seveda v prvi vrsti problematična masovna potrošnja in trajnost, kot drugo pa je pri ponudnikih hitre mode kvaliteta klobukov slabša, manjša pa je tudi izbira modelov in velikosti.
Pri klobučarju lahko stranka odloča o vseh podrobnosti klobuka, izbere lahko velikost, barvo, obliko in širino krajcev, tudi dodatno okrasje, v tem res vidim veliko prednost. Prav tako pa je pri takem pristopu v ospredju kvaliteta in pa vidik trajnosti ter transparentnosti. Z nakupom ročno izdelanega klobuka oseba ne samo, da podpira ročno delo, ampak tudi podpira tradicionalno obrt in pripomore k temu, da jo skupaj negujemo dalje.
Klobuk je priporočljivo vsake toliko časa skrtačiti, če se umaže ali se krajci omehčajo, pa ga lahko stranke vedno prinesejo k meni in jim ga očistim, poparim ter utrdim. Klobuka namreč ne smemo prati ali ga dati v čistilnico, ker se bo skrčil in izgubil obliko, skratka, na ta način ga lahko uničimo.
Kakšne pa so stranke, ki vas obiščejo? Pridejo z jasnimi željami, morda fotografijami klobukov, ki so jim všeč, ali se prepustijo vašemu navdihu?
Stranke se pri izbiri klasičnih klobukov v večini kar prepustijo mojemu svetovanju. Skupaj izberemo, kakšen model jim najbolje pristaja, ter obliko, velikost in barvo. Pri fascinatorjih pa je po navadi tako, da raziščemo, za kakšen dogodek ga želijo nositi in nato na podlagi tega določimo model, velikost in barvo.
Tako pri klasičnih klobukih kot tudi fascinatorjih gledam na to, kaj imajo ženske v omari, da bodo kos lahko kombinirale še z drugimi oblačili in ga tako nosile čim večkrat za različne priložnosti. Se pa pogosto zgodi (predvsem pri naročilu fascinatorjev), da stranke pridejo tudi s kakšno fotografijo kraljeve družine, ker so seveda oni največja inspiracija glede pokrival tako strankam kot tudi nam ustvarjalcem.
PREBERITE ŠE -> Stoletja so dečke oblačili kot deklice, a na neki točki se je to spremenilo
Obstajajo pravila, kdo lahko nosi kakšen klobuk glede na obliko obraza, dolžino las, višino človek itd.? Kaj pa glede barve, so določene rezervirane za posebne priložnosti ali je izbira odtenka odvisna od naročnika?
Določena pravila glede tipov obraza obstajajo: osebam z dolgim obrazom denimo pristajajo klobuki v obliki nižje fedore z večjimi krajci, saj to omehča dolžino obraza. Okroglim obrazom se bolj prilega oblika boater, ki ima določeno ostrino. Najbolj hvaležni med vsemi pa so ovalni obrazi, saj tem pristajajo prav vsi modeli klobukov in pokrival.
V večini pa je res odvisno od posameznice, glede na barvo las, barvno paleto oblačil, za kakšno priložnost potrebujejo klobuk. Za poroke so na primer rezervirani nevtralni odtenki, od bele, in slonokoščene do barve šampanjca, kožne in pudrasto rožnate.
Koliko časa pa gre v izdelavo enega klobuka? Nam lahko opišete postopek?
Celoten postopek izdelave traja nekje od tri do štiri dni. Klobučevina se najbolje obdeluje pod visoko temperaturo, paro, zato klobučevino najprej namočim v vrelo vodo, v kateri je utrjevalec in jo nato modeliram na lesenem modelu. Zgornji del s pomočjo pare pravilno oblikujem, da se prilega lesenemu modelu, spodnji del pa raztegnem.
Tako oblikovana klobučevina se nato suši okrog dva dni, ko je suha, pa jo ponovno poparim in zgornji del klobuka oblikujem v želeno obliko, polikam krajce ter jih obrežem. Na koncu sledi še poparjenje s krtačenjem, ročno šivanje notranjega traku in še nato zunanjega okrasnega traku.
Kaj pa izdelava fascinatorjev, je drugačna od izdelave klobukov? Ali morda izdelujete tudi baretke in čepice?
Glavna razlika pri izdelavi fascinatorjev je, da zanje ne potrebuješ toliko toplotne obdelave, so pa postopki zelo različni in odvisni predvsem od ideje in materialov, ki jih uporabiš. Fascinatorji so običajno tudi okrašeni z ročno izdelanimi dodatki, kot so cvetje iz svile in satena, pentlje, tančice ter mrežice. Baretk in čepic zaenkrat še ne izdelujem, ampak si jih nedvomno v prihodnje želim dodati v ponudbo.
Kako pa pravilno skrbimo za klobuk? Ga je res treba hraniti v škatli? Ali ga lahko operemo ali damo v čistilnico?
Najbolje je, da klobuk shranjujemo v zaprtem prostoru (omari) in na ravni površini. Če nimamo škatle, ga lahko shranimo v platnen mošnjiček. Klobuk je priporočljivo vsake toliko časa skrtačiti, če se umaže ali se krajci omehčajo, pa ga lahko stranke vedno prinesejo k meni in jim ga očistim, poparim ter utrdim. Klobuka namreč ne smemo prati ali ga dati v čistilnico, ker se bo skrčil in izgubil obliko, skratka, na ta način ga lahko uničimo.
PREBERITE ŠE -> Te simbole na etiketah morate poznati, če želite, da bodo vaša oblačila videti lepa dlje
Nam lahko zaupate, kateri je najbolj poseben klobuk, ki ste ga doslej oblikovali? In na katerega ste v svoji karieri najbolj ponosni?
Najbolj poseben je zagotovo klobuk ‘MoonHead’, ki je bil izbran za razstavo London Hat Week. Gre za inspiracijo futurizma in potovanja v vesolje nekje v prihodnosti, narejen pa je iz posebne žice in s pomočjo 3D tiska. Sem pa zagotovo najbolj ponosna na klobuke, ki sem jih izdelala za predstavnico Veleposlaništva v Združenem kraljestvu in jih je nosila na kraljevih prireditvah, kot so Royal Ascot in Garden Party v Buckinghamski palači.
Živite in delate v Celju, kjer poleg klobučarstva organizirate tudi modne, ustvarjalne in kulturne dogodke, s katerimi se trudite oživiti staro mestno jedro. Nam lahko zaupate, kaj pripravljate v prihajajočih tednih in mesecih?
Tako je, z Ivano Ristić (IR doživetja) skupaj ustvarjava platformo Kreativni market(ing). Najino vodilo je, da želiva družbi vrniti to, kar je družba dala nama, torej možnost razvoja in obstanka.
Z dogodki želiva omogočiti ustvarjalcem iz celotnega kreativnega sektorja, da se predstavijo, predvsem pa želiva spodbujati kreativnost na različnih področjih. V mesecu oktobru bova tako organizirali kar nekaj prireditev, prva bo 11. oktobra v Pokrajinskem muzeju Celje z naslovom Ženske vemo: skrb za podnebno prihodnost se začne tukaj in zdaj.
Med 16. in 20. oktobrom bova na Glavnem trgu v Celju organizirali edinstveni fotografski festival, kjer smo združili odlične fotografinje, ki bodo v provizoričnem studiu v svoj objektiv ujele mimoidoče. Med 21. in 22. oktobrom pa bo pod okriljem Celjskega sejma poteka dogodek POMP, kjer se bo predstavilo 17 ustvarjalk na POP-UP marketu, prav tako pa bodo potekali modni pogovori in različne kreativne delavnice za obiskovalce. Toplo vabljeni!
