Pred 10 leti sem se zaljubil v poročeno žensko, zdaj se je vrnila k meni
Pred desetimi leti sem se močno ogrel za žensko, ki je bila tedaj ravno sveže poročena, sam pa sem bil tudi v zvezi, iz katere sem hotel oditi, a se nama je rodil otrok. Z žensko, ki sem jo spoznal, mi ni uspelo ohraniti stikov, sem pa dejansko prvič začutil nekaj zares več. Spremljal sem jo vsa leta po družbenih omrežjih, ji voščil ob praznikih in jo nosil s seboj. Takrat sva se nekaj časa še srečevala, nekaj mesecev, sicer samo poslovno, potem pa je z menoj prekinila stike, ker sem silil vanjo in jih izpovedal, kaj čutim.
Zdaj pa se je ponovno vrnila, ni več v stari zvezi in je pristala na kosilo z menoj. V meni so se spet prebudila stara čustva. Resno razmišljam o zvezi z njo, obenem pa ne vem, ali ji lahko zaupam. Ima zelo skrivnostno življenje in skoraj nič noče govoriti o sebi.
Rad bi nasvet, ali je mogoče, da do nekoga tako začutiš in ta zares postane tvoj partner. Ali so to le varljiva čustva, na kar me opozarja sestra, s katero sva močo povezana? Hvala za vaš odgovor.
Bralec
Iluzija in triki nedosegljivega
Odgovarja:
izr. prof. dr. Lucija Mulej
Izredna profesorica in doktorica sociologije znanosti, poslovna antropologinja, svetovalka in avtorica uspešnic Skrivnost – zakaj ne deluje pri vas, OnKraj RazKritja ter Heroji, Pogovori z Erosom. Odgovarja tudi na vprašanja bralk in bralcev o odnosih v rubriki Svetovalnica.
Za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
Dragi g. bralec.
Vaš zapis je dokaj jasen; pred leti ste ob neki ženski začutili nekaj, kar vas je presenetilo, morda frapiralo. In ker so bile okoliščine neugodne, sta se poslovila in šla vsak svojo pot. Pred kratkim pa sta se ponovno srečala, ona osvobojena spon, vi pa v razmerju, kjer ste se odločili za trajnost po rojstvu otroka. In zdaj vas življenje preizkuša, ko vam na pot pošilja osebo, ki vam je življenje postavila na glavo.
Torej, vaše vprašanje je, ali so lahko takšna občutja iskrena in če so, kako to, da se ni že takrat zgodilo tisto nekaj več. V to osebo ste najverjetneje projicirali občutja, ki so morda realna, možno pa, da ne, na kar vas opozarja sestra. Idealizacija tistega, kar nam je nedosegljivo, je gorivo vsem ljubezenskim epom in napevom. Ko je cilj hrepenenje samo in ne izpolnitev, ki vrhunec napoja umiri, je sla trajna. In tako s časom in zadovoljitvijo hrepenenj sla presahne, divja strast pa zbledi. V vašem primeru niste okusili še ničesar mesenega, zato ste v platonskem opoju idealizacije.
Realnost zveze pa je, da imamo vsi svoje biološke potrebe po spanju, odvajanju, hranjenju in seveda spolnosti. In ko se ideal naenkrat spusti na zemljo, avreola nedosegljivega izpuhti, in pred nami stoji človek iz mesa in krvi. S svojimi bolečinami, muhami, stiskami, dobrimi dnevi itd. In ko boste vaše ideale prepustili realnosti, da jih opredmeti, prečisti in postavi na tla izkustva, boste šele prepoznali, kdo je kdo.
Če prav razumem, ste še vedno v zvezi s tedanjo partnerko. Torej se boste odločili za paralelno razmerje, ali nameravate zapustiti otroka in partnerko? O vajinem odnosu ne zapišete kaj dosti.
Svetujem vam razgovor s terapevtom, da predelate te idealizacije »nedosegljivega«. Bi bila ta idealna ženska za vas še zanimiva, če bi bila dosegljiva, udomačena, spoznana? Da bi vašo dolgoletno zvezo kar zapustili, ne da veste, kdo je ta »stara ljubezen«, ni smiselno. Niti pošteno. Obenem pa brez izkušnje ne morete vedeti, kaj vas je gnalo toliko let, da ste to novo ljubezen ohranjali v mislih. In če vam je namenjena, se bo zgodilo, a naj se zgodi prav do vseh vpletenih, pri čemer vam zunanja neodvisna presoja vsekakor lahko zares pomaga. Srečno!
