Pri meni se pogosto oglasijo pari z izkušnjo nezvestobe, tokrat je on prevaral njo. Hudo mu je, boli ga, da jo je zelo prizadel, ponižal, izigral njuno ekskluzivno dvojino, kesa se in bi se rad oddolžil. Kako? Tako, da obljubi, da bo delal na sebi in vedno znova dokazoval, da mu lahko spet zaupa. Ona se je odločila, da si kljub močni čustveni bolečini želi dati možnost, da na novo zgradita medsebojno povezavo.
Kaj je to strast
Da, nezvestoba podre še tistih nekaj vezi, ki so čustveno in osebnostno držale njun odnos skupaj. Običajno je bil poln rutine, navad, zelo občasno spolnega odnosa, skratka, zveza na avtopilotu vsakodnevnih obveznosti, skrbi za otroke, plačila položnic in kredita. Strast in poželenje sta se seveda razpihnila z leti, kot se nadvse pogosto zgodi. Za to sta odgovorna oba, ker nista vlagala kaj prida v odnos.
Se mu je res zameglil um?!
No, odločitev za prevaro, danes razmišljam o njegovi nezvestobi, je bila zgolj in samo njegova. Kot običajno rečem, mu najverjetneje nihče ni držal pištole na glavi, da mora iti v posteljo z drugo žensko. To je odgovornost, o kateri moški takrat, ko je bil nezvest, seveda ni razmišljal.
Pogosto mi povedo, da sploh ne vedo, kaj jih je obsedlo, a da so morali občevati z drugo. Kot da se jim je zameglil um. Temu pač lahko ugovarjam, saj je pri večini primerov šlo za dolgotrajnejše skrite zveze z ljubicami, torej so bili nezvesti pri polni zavesti in pameti. Da so jim prijali nora strast in skrivanje, adrenalin ob odnosu na zadnjem sedežu avtomobila, hm ... Kot majhen otrok, ki počne nekaj, kar ve, da ni dovoljeno, a je skušnjava preveč dražeča in premočna, da bi se lahko pravočasno ustavil.
Odgovornost v tem primeru je, da se moški zmore pravočasno ustaviti pred pregreho; torej se ji upre in se ji ne vda. Vem, to je zdaj teoretično nakladanje, morebiti pomislite, a ko opazujem njuno stisko in bolečino, tesnobo in njene solze nesrečnosti, je zelo mučno.
PREBERITE ŠE -> Partnerka in mama mojih otrok ne ve, da imam že osem let ljubico (svetuje Bruno Šimleša)
Hočem ženo
Skratka, naš par se je odločil, da se bosta oba trudila. Dogovorimo se, da vlagata v zrelo in odgovorno komunikacijo, in razložim jima, kaj vse je nujno za čuječ, strpen in spoštljiv odnos. On je popolnoma prepričan, da bo zmogel vse njene napade očitkov, jeze, besa ... Pogosto ga sprašujem, ali ve, kaj v resnici hoče. »Seveda, svojo ženo hočem nazaj. Vedno bom iskren do nje! Vse bom naredil, da mi bo spet zaupala in bova lahko lepo skupaj živela.«
Ona ne verjame
Moram reči, da v to moški trdno verjamejo, a vem iz izkušenj, da je vsakodnevna resničnost mnogo bolj kruta in neizprosna ...
