ODNOS, KI NAS BREMENI

Prekinitev prijateljstva: kdaj je to smiselno in kako to naredimo na ustrezen način

Nihče si najbrž ne želi prekiniti dolgoletnega prijateljstva, a včasih je razhod neizogiben. Zapustiti prijateljstvo ni enostavno, ne glede na to, zakaj to naredite.
Fotografija: Dobro je, da svoje prijatelje izbiramo glede na svoje vrednote. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Dobro je, da svoje prijatelje izbiramo glede na svoje vrednote. Foto: Shutterstock

Kdaj je torej smiselno prekiniti prijateljstvo? Katere so najboljše možnosti za prekinitev odnosa? Kaj narediti, če prijatelj ali prijateljica tega ne sprejme zlahka? In kako naj prebolimo konec prijateljstva?

Za odgovore smo prosili Nežo Uršič, psihologinjo in certificirano integrativno psihoterapevtko, ki je v okviru Inštituta Mokša skupaj s kolegoma psihoterapevtoma oblikovala projekt s področja preventivne medicine, psihoterapevtskih ved in psihologije.

»Kdaj je smiselno prekiniti prijateljstvo zagotovo ni najlažje vprašanje in lahko vzbudi precejšnjo dilemo pri posamezniku. Vsak odnos je namreč edinstven in neponovljiv ter prepleten z raznovrstnimi specifikami - od osebnih značilnosti posameznikov v odnosu, do tega kdaj, kako in zakaj se je odnos razvil ter kaj ga je ohranjalo do današnjega dne. Zagotovo se je pri tej odločitvi smiselno vprašati o nekaterih pomembnih indikatorjih zdravih odnosov ter oceniti, v kolikšni meri odnos zadovoljuje naše odnosne potrebe,« pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka.

Razlogi za prekinitev prijateljstva

Preden prijateljstvo končamo, si je dobro zastaviti nekaj vprašanj.

Kje so moje meje in ali jih prijateljica spoštuje in upošteva?

»Meje si lahko predstavljamo kot sistem pravil in omejitev, naš notranji kompas, s katerim ljudem okoli sebe sporočamo, na kakšen način naj se do nas vedejo ter kakšen odziv lahko glede na svoje vedenje od nas pričakujejo. Seveda je najprej pomembno, da se dobro zavedamo svojih meja, svojih 'da' in 'ne'. Bolj jasno kot bomo znali opredeliti, kaj je za nas pomembno in bolj jasno kot bomo z drugo osebo o tem uspeli spregovoriti, bolj verjetno je, da bodo naše meje upoštevane,« pojasnjuje Neža Uršič.

Psihologinja in certificirana integrativna psihoterapevtka opozarja, da če se na drugi strani znajde oseba, ki ne glede na naše jasno izražene meje, te vseeno vedno znova prestopa in jih zavrača, je zagotovo smiselno razmisliti o tem, ali je to oseba, ki jo še želimo imeti v svoji bližini.

PREBERITE ŠE -> Kako to, da moški nima prijateljev, vpliva na partnerski odnos

Ali s prijateljico zasledujeva iste vrednote?

»Vrednote so tiste, ki nas usmerjajo v življenju, na podlagi katerih se odločamo. So odgovor na vprašanje, kaj je tisto, kar nam je resnično pomembno, čemur želimo slediti. Četudi osebe včasih opisujejo nekatere vrednote kot svoje, ni nujno, da jih zares živijo. Verjetno so boljši pokazatelj posameznikovih vrednot njihove izbire in dejanja. Tako lahko na primer nekdo govori o tem, kako zelo pomembno mu je  prijateljstvo, a pri njem vedno znova opažamo, da nam je redko na voljo, da se težko zanesemo nanj, mu zaupamo in prosimo za pomoč. Dobro je, da svoje prijatelje izbiramo glede na svoje vrednote in smo pozorni na to, ali živijo v skladu z njimi ali ne. To pa velja še posebej za tiste vrednote, ki jih pri sebi ocenjujemo kot najpomembnejše in temeljne,« svetuje psihologinja in psihoterapevtka.

Kako je z najino komunikacijo in iskrenostjo?

»V odnosih sta komunikacija in iskrenost izjemno pomembni. Osebi se preko nje spoznavata in učita druga o drugi. Pri tem morata obe dobiti dovolj prostora in priložnosti, da lahko vstopata v pogovor in odkrito delita sebe. Ker smo ljudje različni, je seveda iluzorno pričakovati, da med posameznikoma ne bo prihajalo do nasprotujočih si mnenj, pogledov in tudi konfliktov.

Tega pa se ljudje pogosto ustrašijo, saj imajo občutek, da bo to ohladilo ali razdrlo odnos oziroma vanj prineslo napetosti in neprijetnosti. Posameznik se tako raje umakne, svoje nestrinjanje pa zadrži zase. Nemalokrat v svoji domišljiji nato dopolni zgodbo in naredi zaključek, da se s tem pomiri. Tak način lahko postopoma krepi frustracije, kar pa lahko rezultira v to, da se oseba nepričakovano odzove z veliko intenziteto ali pa se čustveno odmakne,« pojasnjuje Neža Uršič in doda, da se je smiselno vprašati, kako udobno se nam je v tem odnosu izraziti v svojih pogledih, željah in potrebah ter kolikokrat to naredi druga oseba.

PREBERITE ŠE -> Čustveni vampirji – kako jih prepoznamo in se zaščitimo pred njimi

Ali vsaka od naju prevzame odgovornost?

»V odnosu je zelo pomembno, da vsaka oseba zna prepoznati in prevzeti odgovornost za to, kaj sporoča s svojimi besedami in dejanji. Vsem se lahko kdaj zgodi, da nenamerno ali pa v stanju večje vznemirjenosti rečemo ali naredimo kaj, kar lahko negativno vpliva na drugo osebo. Pri tem je pomembno, da se o tem znamo pogovoriti in tudi sprejeti odgovornost, kadar je ta na naši strani,« pravi psihologinja in psihoterapevtka.

V kolikšni meri so zadovoljene moje potrebe v odnosu?

»Ljudje delujemo na način, da v primeru, ko naše potrebe v odnosih niso ustrezno zadovoljne, to na začetku navadno občutimo kot nekakšno neprijetnost in hrepenenje, če pa nezadovoljenost potrebe traja dlje časa, v nas raste frustracija, ki lahko preide v jezo, kasneje celo agresivnost ali izgubo upanja,« razloži Neža Uršič.

Med potrebami, ki so pomembne za naše odnose, so: »potreba po avtentičnosti - čutimo, da smo v odnosu s to osebo lahko resnično to, kar smo. Da nam daje občutek varnosti, razumevanja, spoštovanja in sprejemanja naše individualnosti; potreba po podpori in zaščiti - osebo zaznavamo kot stabilno, zanesljivo in zaščitniško. Nanjo se lahko obrnemo v stiski, ko potrebujemo pomoč in zaščito; potreba po vplivanju - oseba sprejema naša mnenja, nasvete in ideje. Z njimi vplivam nanjo; potreba po deljeni izkušnji - z osebo delimo svoje interese, zanimanja in izkušnje; potreba po iniciativi s strani druge osebe - oseba nas brez naše vnaprejšnje prošnje zna presenetiti, razbremeniti in nam ponuditi pomoč,« pojasnjuje psihologinja in psihoterapevtka.

Najboljši način za prekinitev odnosa

Kadar želimo prekiniti odnos s prijateljem ali prijateljico, se pojavijo številna vprašanja, dvomi in tudi strahovi. »Včasih je pri posamezniku strah in s tem povezana neprijetnost, ki jo prinaša soočenje in prekinitev odnosa tolikšna, da oseba raje še naprej vztraja v odnosu, ali pa išče načine, ki bi tovrstno odločitev sprožili pri drugi osebi, oziroma odnos postopoma 'ohlajali'. Resnica je, da če ta odnos za nas ni pravi, prav tako ni pravi za drugo osebo,« pravi Neža Uršič.

Toda, ko se odločimo, da želimo prekiniti prijateljstvo, je pomembno, da smo pozorni na nekatere stvari.

»Osebo povabimo v komunikacijo, ki jo izvedemo v živo. Poskrbimo, da imava za to dovolj časa in ustrezen prostor, kjer naju ne bo nihče motil. Ocenimo čustveno stanje osebe, preden delimo našo odločitev. Pretirana vznemirjenost bo namreč pripeljala do tega, da bo oseba težje sprejela celotno dogajanje in razumela, kar ji želite sporočiti. Ostanimo kar se da mirni in jasni v svoji komunikaciji. Izogibajmo se nepotrebnim pripombam in podajanju razlogov, da bi situacijo poskusili narediti prijetnejšo,« priporoča psihologinja in psihoterapevtka.

Kako pa naj ukrepamo, če se prijatelj ali prijateljica na nas razjezi, ko hočemo prekiniti odnos?

»Jeza je čustvo, ki nastopi, kadar je neka naša potreba frustrirana ali ogrožena. To se seveda odraža v našem vedenju, pri katerem je namen razrešitev frustracije ali grožnje, saj je to tisto, kar v nas nagovarja čustvo. Tako se lahko zgodi, da bo oseba nasproti nas nasprotovala naši odločitvi, saj si je sama ne želi. Kako se bo soočala s svojimi občutji in kako jih bo izrazila, pa je odvisno od tega, kako učinkovita in ustrezna je pri prepoznavanju, sprejemanju in uravnavanju svojih čustvenih stanj,« pojasnjuje Neža Uršič.

Ker na odziv druge osebe ne moremo vplivati, je pomembno, da poskrbimo za svoje uravnavanje občutkov, ki se v nas dogajajo kot posledica situacije.

»Poskusimo ostati kar se da jasni v komunikaciji in ne spreminjajmo tega, kar želimo povedati. S tem lahko namreč dajemo nejasne, kontradiktorne informacije. Pazimo, da se ne ujamemo v igro kritiziranja in obsojanja in s tem še dodatno krepimo čustva jeze pri drugi osebi. Kot je le mogoče, ostanimo mirni in se v primeru, da oseba neprimerno stopnjuje izražanje svoje jeze, zavarujemo s tem, da prekinemo komunikacijo ter po potrebi tudi odidemo iz situacije,« priporoča psihologinja in psihoterapevtka.

PREBERITE ŠE -> Socialna anksioznost: Zaradi težav je prizadeto ljubezensko, poklicno in zasebno življenje

Kako preboleti?

Čeprav smo odnos želeli prekiniti, ni nič nenavadnega, da smo zaradi tega žalostni. »Vsaka izguba pomembnega odnosa lahko sproži neko vrsto žalovanja, tudi v primeru, ko odnos prekinemo sami. Vsak posameznik bo proces doživljal nekoliko drugače, z različno intenziteto in trajanjem, odvisno tudi od tega, kaj je ta odnos zanj pomenil, kako se je zaključil ter kakšno sporočilo je pustil,« pravi Neža Uršič.

Občutimo lahko različna čustva. Od jeze, žalosti, razočaranja, ljubosumja, olajšanja ... »Pomembno je, da jim damo prostor, jih sprejmemo in najdemo načine in okolja, kjer jih lahko ustrezno izrazimo. Pri tem se je treba obračati k virom naše moči - to so lahko drugi pomembni ljudje, živali, narava, aktivnosti in kraji, ki na nas delujejo pomirjajoče, spodbudno, kjer se počutimo sprejete in ljubljene,« svetuje psihologinja in psihoterapevtka.

Preberite še:

V prodaji

Ne spreglejte