Kako je s povračilom škode, ki so jo utrpeli, pa tudi z morebitno odgovornostjo države ali občine za škodo zaradi tega, ker naj ne bi ravnali preventivno in poskrbeli za ustrezne protipoplavne ukrepe.

Odgovornost države in občine

Morda najprej glede odgovornosti državnih organov, če na poplavnih območjih niso zgradili protipoplavnih zadrževalnikov oziroma nasipov: gledano z vidika odškodninskega prava, obstaja pravni temelj, ki bi lahko služil kot podlaga za vzpostavitev odgovornosti države, oziroma občine.

Če denimo zakon državi ali občini nalaga gradnjo protipoplavnih zadrževalnikov oziroma nasipov, pa jih ne zgradita, gre tu za njuno protipravno ravnanje, in sicer zaradi opustitve njunega dolžnega ravnanja. Če občanom zaradi te opustitve nastane škoda, lahko zoper njiju uveljavljajo odškodnino.

Problem, ki bi tu lahko nastal, je precej verjetna možnost, da bi se država oziroma občina sklicevali na pojav višje sile (vis maior), in sicer bi trdili, da je škoda nastala zaradi visoke vode, ki je posledica naravne ujme in, da bi ta nastala ne glede na (opustitev gradnje) protipoplavnih ukrepov. S tem pa se še ne bi uspeli v celoti razbremeniti odgovornosti, saj bi odgovarjali vsaj za tisti del škode, ki jo je moč pripisati opustitvi gradnje protipoplavnih ukrepov.      

Izplačilo odškodnine s strani zavarovalnic

Glede na to, da so odškodninski zahtevki zoper državo oziroma občino običajno dolgotrajni, nepredvidljivi in dragi, imajo vsi, ki so jim poplave povzročile škodo na imetju precej več možnosti, da jo poskušajo uveljavljati pri zavarovalnicah, pri čemer pa priporočam malo potrpežljivosti, saj so v teh dneh zavarovalnice dobesedno zasute z zavarovalnimi zahtevki.

Še pred vložitvijo zahtevka na pristojni zavarovalnici svetujem, da vsak, ki ima sklenjeno zavarovalno polico za škodo, povzročeno z naravnimi ujmami ...