ONA 365

VIDEO: Urška Djukić: Naša odgovornost je, da vzgajamo sinove, ki bodo spoštovali ženske

Iskrenost je beseda, ki opiše slovensko režiserko Urško Djukić. S to vrlino, ki jo je gnala, da pove zgodbe naših prednic, je navdušila tudi mednarodni filmski svet.
Fotografija: Urška Djukić, režiserka in scenaristka Foto: Blaž Samec
Odpri galerijo
Urška Djukić, režiserka in scenaristka Foto: Blaž Samec

Režiserka in scenaristka trenutno snema celovečerni film, svoj prvenec, še vedno pa odmeva izjemen uspeh njenega kratkega animirano-dokumentarnega filma Babičino seksualno življenje, zadnja v vrsti nagrad, ki jih je dobila zanj, je cezar. Trinajstminutni film priča o zgodbah žensk, naših prednic, in sproža pogovore o bolečih temah, ki so bile dolgo zamolčane in potlačene.

»Vemo, da imajo Francozi poseben status, ko gre za film, saj veljajo za izumitelje filma in velike mojstre na področju filmske umetnosti in AV-industrije. Prav zato je bila že nominacija za cezarja, ki je najvišje francosko priznanje na področju filma, poklon slovenskim filmarjem, saj gre za prvo tovrstno uvrstitev v zgodovini slovenskega filma,« je Urška Djukić dejala ob prejemu zadnje nagrade.

In zakaj po njenem mnenju film prepriča žirije različnih festivalov? »Delno zaradi vsebine, delno zaradi forme in načina izvedbe. Francoska filmska akademija deluje enako kot ameriška: nima žirije, temveč na tisoče članov akademije, ki so strokovnjaki na področju filma, in oni potem glasujejo za najboljši film. Tako da smo morali zadovoljiti še veliko več ljudi kot v običajnih sistemih žirije,« pove Djukićeva.

To je naša še napol živa preteklost

Film je z doslej zamolčanimi zgodbami o tem, kako so naše babice doživljale spolnost, zagotovo ujel tudi duha časa. Režiserka pravi: »Z gibanjem #metoo je na dan izbruhnila tudi vsa potlačena zgodovina. Kot nekakšna pandorina skrinjica. Tedanji način dojemanja ženske vloge v družbi je v resnici naša neposredna, še napol živa preteklost, ki skozi vzorce še zmeraj do določene mere vpliva na obnašanje sodobnih žensk. V zadnjih letih smo priča vzponu nazadnjaških idej po nadzorovanju in omejevanju ženskega telesa. Ravno zato je treba o tem govoriti, se spominjati bolečin naših prednikov in se ves čas boriti proti nasilju.«

Urška Djukić, režiserka in scenaristka Foto: Blaž Samec
Urška Djukić, režiserka in scenaristka Foto: Blaž Samec

O teh stvareh se ne govori

Film Babičino seksualno življenje je zasnovan po odmevni knjigi Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Čeprav lahko v njem slišimo zgodbe naših babic, Urška svojih ni poznala.

»Ena je umrla, preden sem se rodila, z drugo ni­smo imeli stikov. Mislim, da mi je vedno manjkala ta izkušnja babice, da bi lahko opazovala, kako se vzorci prenašajo med več generacijami. Sem se pa veliko pogovarjala z ljudmi, ki so si ogledali film Babičino seksualno življenje in je v njih sprožil novo zavedanje. Najbolj sem vesela, ko mi povedo, da se jih je film dotaknil in da so se po ogledu iskreno pogovarjali o tej temi in tudi o tem, kako je bilo vse skupaj potlačeno, čeprav splošno znano. V družbi je veljalo nekakšno neformalno pravilo, da se o teh stvareh ne govori, in tudi sram je mnogim preprečeval, da bi se iskreno soočili s svojo bolečino,« pove.

Urška Djukić, režiserka in scenaristka Foto: Blaž Samec
Urška Djukić, režiserka in scenaristka Foto: Blaž Samec

To je njihova odgovornost

Za Onoplus je Urška z nami delila zanimivo misel, in sicer da bi morda morale moškim pomagati, da se ne bi počutili ogrožene v enakopravni družbi. Natančno kaj je s tem mislila? »Bolj ko razmišljam, bolj se mi zdi, da je to njihova odgovornost. Naša odgovornost pa je, da vzgajamo sinove, ki bodo spoštovali ženske tako, kot spoštujejo sebe,« sklene.

Preberite še:

V prodaji