Slovenka o tem, kako v resnici poteka študij na Harvardu: To ni kraj brez napak, nasprotno!

Mlada Slovenka Ana Breznik se v neformalnih situacijah izogiba vprašanju, kje študira, saj še ni našla načina, kako bi rekla, da študira na Harvardu, ne da bi nehote zvenela bahaško. A upravičeno je na to ponosna, saj je vložila veliko truda, časa in prizadevanj, da je to dosegla.

Pred njo je le še eno leto študija na prestižni ameriški univerzi, vendar še ne ve, kam bo vodila njena življenjska pot. Čar je namreč prepoznala v iskanju poti.

»Ljudje smo preveč kompleksna bitja, da bi lahko svojo identiteto našli v le eni stvari. Vem le, da mora moje področje dela vključevati veliko mero ustvarjalnosti. Rada bi, da se moje delo dotakne drugih in doprinese k pravičnejši družbi.«

Znani ste predvsem kot študentka Harvarda. Kaj vam to pomeni – morda neke vrste breme ali ste na to ponosni?

Zelo odvisno od situacije. Večinoma gledam na to kot ponos. Navsezadnje odraža leta truda, prizadevanj in odličnosti. Harvard je starejši kot Združene države Amerike same, zato je razvoj te univerze dobesedno pomagal pisati zgodovino države. To pomeni, da je odražal tako zmage kot tudi krivice ameriške zgodovine, predvsem kar se tiče rasizma in seksizma.

Ljudje so zmeraj presenečeni, ko izvejo, da so ženske na Harvardu začele prejemati enakovredne diplome moškim šele leta 1999, pred tem so bile del t. i. Radcliffe College, ki je bil namenjen specifično ženskam. Harvard ni kraj brez napak, nasprotno, študentje, profesorji in ostali se ...