Slovenka, ki si je izbrala nenavaden poklic: Od nekdaj so me zanimale jedrske nesreče
V današnjih časih, ko so potrebe po električni energiji čedalje večje, hkrati pa se želimo posluževati virov energije, ki bodo čim bolj prijazni tako do narave kot do ljudi, so vse bolj vroče razprave glede tega, katere vire uporabljati še naprej, katere opustiti in katere morda vzpostaviti na novo. Vsak od njih ima svoje značilnosti; določene prednosti in slabosti. Tako je tudi v primeru jedrske energije.
Nekateri jedrsko energijo zagovarjajo, spet drugi ji nasprotujejo. Nekatere evropske države se v zadnjem času odločajo za prekinitev delovanja in zapiranje jedrskih elektrarn (kot je to naredila Nemčija), medtem ko druge države spodbujajo gradnjo novih. Pri ljudeh nezaupanje v jedrsko energijo sprožajo predvsem večje jedrske nesreče, do katerih je prišlo v zadnjih desetletjih: Otok treh milj (1979), Černobil (1986) in Fukušima (2011). Slednja je nastala kot posledica močnega potresa in cunamija, pri čemer je prišlo do okvare nekaterih delov elektrarne. To je privedlo do taljenja reaktorjev in izpusta radioaktivnih snovi, zaradi česar se je moralo izseliti več kot 160.000 prebivalcev. V primeru Černobila je imelo sevanje velike vplive na okoliško prebivalstvo. Po nekaterih ocenah naj bi približno 4000 ljudi posledično umrlo zaradi raka ali levkemije. Prav tako je javnost v zvezi z jedrsko energijo pogosto zaskrbljena zaradi radioaktivnih odpadkov, ki v procesu nastajajo, in njihovega vpliva na okolje.
Nekatera dejstva o jedrski energiji in svoja stališča v zvezi z njo nam je zaupala Sara Gregl, magistrica inženirka elektrotehnike, ki je v svoji magistrski nalogi obravnavala zaporedje dogodkov, ki so privedli do jedrske nesreče na Otoku treh milj. Po koncu študija se je udeležila izobraževanja, po zaključku katerega bi postala predavateljica bodočim operaterjem v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), vendar je zaenkrat opravila le eno fazo od dveh, ki sta zahtevani za opravljanje tega dela.
Najpomembnejša prednost jedrske elektrarne je, da ta deluje na konstantni moči, zaradi česar lahko poskrbimo za konstantno dobavo električne energije; če je poletje, zima, dan ali noč. Pri alternativnih virih energije, kot sta na primer sončna in vetrna energija, je tako, da danes so, jutri pa jih ni.
Katere so glavne prednosti uporabe jedrske energije v primerjavi z drugimi viri energije, ki so nam na razpolago?
Kljub temu da ljudje mislijo, da lahko jedrska energija zaradi radioaktivnih odpadkov zelo prizadene okolje, je ta zelo čista. Največji vpliv NEK na okolje na primer predstavlja segrevanje reke Save. Govorimo o segrevanju za največ tri stopinje Celzija, kar je skladno s slovensko zakonodajo. Če se torej segreje v večji meri, mora elektrarna delati z manjšo močjo.
Najpomembnejša prednost jedrske elektrarne je, da ta deluje na konstantni moči, zaradi česar lahko poskrbimo za konstantno dobavo električne energije; če je poletje, zima, dan ali noč. Pri alternativnih virih energije, kot sta na primer sončna in vetrna energija, je tako, da danes so, jutri pa jih ni. Marsikdo ne ve, da vetrnica deluje le pri določeni hitrosti vetra. Če je premalo ali preveč vetrovno, se ustavi. Če uporabljamo jedrsko energijo, imamo elektriko ves čas v vtičnici.
PREBERITE ŠE --> Prva Slovenka, ki je postala profesorica na Harvardu: Študentje so tu nenasitni
V magistrski nalogi ste obravnavali zaporedje dogodkov, ki so privedli do jedrske nesreče v jedrski elektrarni Otok treh milj. V katerih primerih lahko pride do jedrske nesreče in kateri dejavniki morajo biti pri tem izpolnjeni?
Jedrske nesreče so izjemno težke situacije. Predstavljajo veliko potencialno tveganje za ljudi in okolje. So pa dandanes naše jedrske elektrarne že zelo izpopolnjene. Prišlo je do velikega napredka na področju tehnologije in varnostnih sistemov, ki jih uporabljajo, zato obstaja zelo majhna verjetnost, da bi prišlo do takih dogodkov. Da lahko govorimo o varnosti, mora imeti vsaka jedrska elektrarna vgrajeno množico varnostnih sistemov, ki delujejo tudi brez posredovanja osebja. Ti preprečijo, da bi prišlo do nesreče, oziroma blažijo njene posledice.
Najpomembnejša je varnostna kultura. Vsak posameznik, ki se nahaja v jedrski elektrarni, se mora zavedati svojega doprinosa k jedrski varnosti in mora upoštevati varnostno kulturo. Vsak dogodek je treba jemati skrajno resno. Operaterji, ki delujejo v kontrolni sobi, so morali pred pričetkom dela pridobiti licenco. Opraviti morajo dvoletno šolanje, ki poteka v dveh fazah. Faza 1 se izvaja na Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo, ki deluje v sklopu Instituta Jožef Stefan, nato pa sledijo še faze 2, 3 in 4, ki potekajo v NEK. Pri tem se simulira vse možne dogodke in scenarije, do katerih bi lahko prišlo. Uslužbenci svoje znanje konstantno nadgrajujejo, pri tem pa so upoštevane tudi izkušnje iz preteklih nesreč. Ljudje v preteklosti niso bili tako izšolani in pripravljeni kot danes.
Zavedati se moramo, da bomo v prihodnje potrebovali čedalje več električne energije, zato jo moramo tudi čedalje več pridobiti. Ima pa vsaka stvar dve plati; tudi jedrska energija. Na jedrsko energijo zaradi preteklih nesreč, kot je bila černobilska, ki so zelo odmevale v medijih, še toliko bolj gledamo s čustvenega vidika.
Dotakniva se še odpadkov, ki nastajajo v procesu delovanja jedrskih elektrarn. Kljub temu da naj bi bila količina teh majhna, pa je problematična predvsem njihova radioaktivnost. Kako z njimi ravnamo v slovenskem prostoru? Kakšno grožnjo predstavljajo za okolje?
Gre za radioaktivne odpadke, ki nastajajo tudi v drugih panogah, kot sta medicina in industrija. Res pa je, da o njih največkrat govorimo v povezavi z jedrskimi elektrarnami. Delimo jih na nizko in srednje radioaktivne odpadke ter na visoko radioaktivne odpadke. Med nizko in srednje radioaktivne odpadke spadajo kontaminirane zaščitne obleke, orodja ter odpadki iz čistilnih naprav.
V Sloveniji jih zbiramo v dveh skladiščih; eno se nahaja v Brinjah pri Ljubljani, drugo pa v NEK. V obeh skladiščih so varno zaprti v neprodušnih sodih. Ti so shranjeni v namenskih skladiščih, ki ščitijo pred uhajanjem radioaktivnih snovi in/ali sevanjem v okolje. V Vrbini pri Krškem (pri NEK) se gradi tudi poenoteno skladišče, ki bo zadostovalo potrebam na ravni Slovenije za daljše obdobje
Pod visoko radioaktivne odpadke štejemo vso izrabljeno gorivo, ki ga je NEK proizvedla v 40 letih delovanja na polni moči. Nahajajo se v bazenu za izrabljeno gorivo, ki je del NEK in je velik kot povprečna srednješolska učilnica. Trenutno v NEK poteka začetek suhega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva, nato pa bodo nekatere od teh elementov iz bazena prestavili v robustne betonske zabojnike, kjer bodo varno ločeni od okolja. Za odlaganje bo tako poskrbljeno. Odpadki ne predstavljajo nevarnosti za okolje. So strogo zavarovani, izvajajo pa se tudi meritve.
PREBERITE ŠE --> Astrofizičarka in žvižgačica prof. dr. Carole Mundell: Na Marsu ne bo prijetno živeti
Na področju oskrbe z električno energijo so v zadnjem času v ospredju prizadevanja za čim večjo implementacijo zelenih virov energije. Menite, da bi ti lahko čez čas povsem nadomestili obstoječe vire ali to zaradi njihove nezanesljivosti ne bi bilo možno?
Menim, da tehnologija še ni dovolj razvita, zato zeleni viri energije zaradi svoje nestabilnosti na kratek rok ne bi mogli nadomestiti jedrske energije. Dejansko smo odvisni od NEK, ki nam zagotavlja stalno dobavo električne energije. Mogoče bo prišlo v daljni prihodnosti na tem področju do kakšnih sprememb. So pa reke v razvitih državah, kar se tiče izrabe energije, že bolj kot ne izkoriščene. Torej nam preostaneta le še vetrna in sončna energija. Termoelektrarne, ki jih poganjajo fosilna goriva, pa moramo zaradi izpustov v okolje zapirati. Boljše alternative tako trenutno ni.
Zavedati se moramo, da bomo v prihodnje potrebovali čedalje več električne energije, zato jo moramo tudi čedalje več pridobiti. Ima pa vsaka stvar dve plati; tudi jedrska energija. Na jedrsko energijo zaradi preteklih nesreč, kot je bila černobilska, ki so zelo odmevale v medijih, še toliko bolj gledamo s čustvenega vidika.
Odločila sem se, da grem pogledat še na Fakulteto za elektrotehniko, katero je obiskoval fant, ki mi je bil takrat všeč. S tem sem se mu želela na nek način prikupiti. Dopoldne sem se tako odpravila na Fakulteto za elektrotehniko, kjer so me zelo pritegnili. Spoznala sem, da tam dobiš zelo širok spekter znanja s področja matematike, fizike in računalništva.
Kaj lahko po vašem mnenju pričakujemo, da se bo na dolgi rok dogajalo s cenami električne energije?
Najprej bi poudarila, da se premalo zavedamo, da je elektrika tržno blago. Proizvajalec jo proizvede po določeni ceni, tržna cena pa je potem še nekoliko višja. Vsi vemo, da se za dobrine, ki jih nujno potrebujemo, cene lahko dvigujejo, dokler si jih lahko privoščimo. Elektrika se draži tudi zato, ker je Nemčija zaprla svoje jedrske elektrarne. Menim, da se bodo cene elektrike v prihodnje še višale, ker bodo tudi potrebe po elektriki čedalje večje.
Doma imamo vedno več električnih naprav, te pa so vedno močnejše. Postalo nam je samoumevno, da nam je elektrika ves čas na razpolago. Brez nje si ne predstavljamo več življenja. Ne bom pozabila, kako nam je profesor na fakulteti razlagal, da so včasih po Ljubljani hodili s svetilkami. Ko še ni bilo NEK, je bila elektrika na voljo le določen čas, vmes je prihajalo do redukcij. Danes si želimo, da bi imeli za božič lučke, ne predstavljamo pa si več, da bi hodili s svetilko v žepu.
Kako to, da vas je življenjska pot ponesla na področje jedrske energije?
Prihajam iz Posavja, kjer imamo NEK, Termoelektrarno Brestanica in hidroelektrarne na reki Savi. Sicer sem bila ves čas odločena, da bom postala farmacevtka. Ko sem nato v sklopu informativnih dni prišla v Ljubljano, sem imela čas, da obiščem dve fakulteti. Odločila sem se, da grem pogledat še na Fakulteto za elektrotehniko, katero je obiskoval fant, ki mi je bil takrat všeč. S tem sem se mu želela na nek način prikupiti.
Dopoldne sem se tako odpravila na Fakulteto za elektrotehniko, kjer so me zelo pritegnili. Spoznala sem, da tam dobiš zelo širok spekter znanja s področja matematike, fizike in računalništva. Študij je zelo praktično naravnan. Popoldne sem šla še na Fakulteto za farmacijo, kjer pa me nekako niso prepričali. Potem sem sicer vseeno na prvo mesto vpisala študij farmacije, ker je elektrotehnika bolj moško področje. Takrat je bilo to še bolj izrazito.
Sem pa bila na koncu sprejeta na Fakulteto za elektrotehniko. V prvem letniku je bilo 180 fantov in osem deklet. Med študijem sem izbirala energetske smeri. Od nekdaj so me zanimale jedrske nesreče, zato sem si želela, da bi to področje bolje raziskala. Z mentorjem za magistrsko nalogo sem se dogovorila, da sem analizirala potek jedrske nesreče na Otoku treh milj in naredila simulacijo poteka dogodkov.
PREBERITE ŠE --> Interju s prof. dr. Marijo Strojnik, slovensko astrofizičarko, ki je ena izmed petstotih najpomembnejših znanstvenikov 21. stoletja
Kasneje me je poklical profesor in me vprašal, ali bi me zanimalo šolanje na Izobraževalnem centru za jedrsko energijo, ki ga je treba opraviti, da lahko postaneš predavatelj bodočim operaterjem. Sprejela sem in potem eno leto opravljala to delo. Kot predavatelj moraš narediti fazo 1 in fazo 2. Jaz sem opravila fazo 1. Gre za teorijo na področju tehnologije jedrskih elektrarn. Trenutno sem zaposlena na drugem področju, vendar ne izključujem možnosti, da bom spet kdaj delala z jedrsko energijo. Rada tudi sodelujem na vsakoletnem dogodku Stand up for nuclear, ki poteka v centru Ljubljane. Organizira jo mreža mlade generacije društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki si prizadeva za izboljšanje energetske pismenosti.
Leta 1975 je prišlo zaradi podrtja jeza do hude nesreče na hidroelektrarni Banqiao Dam, pri čemer je umrlo 200.000 ljudi, pa se o tem ni poročalo tako odmevno kot o jedrskih nesrečah.
Kateri so po vaših opažanjih največji izzivi, s katerimi se srečujejo tisti, ki delujejo na področju jedrske energije?
Največji izziv je slaba energetska pismenost ljudi. Torej nepoznavanje tega področja. K temu pripomorejo tudi določeni miti, kot je ta, da jedrska energija onesnažuje. Kot sem že povedala, so radioaktivni odpadki skrbno shranjeni in varovani. Po drugi strani so ljudje zaskrbljeni zaradi morebitnih jedrskih nesreč. Res je, da so jedrske nesreče zelo težki in odmevni dogodki. Marsikdo, ki ne ve, da je vožnja z letalom bolj varna kot vožnja z avtomobilom, se letenja boji, v službo pa se vozi z avtomobilom. Leta 1975 je prišlo zaradi podrtja jeza do hude nesreče na hidroelektrarni Banqiao Dam, pri čemer je umrlo 200.000 ljudi, pa se o tem ni poročalo tako odmevno kot o jedrskih nesrečah.
PREBERITE ŠE --> Dr. Aida Kamišalić Latifić, Inženirka leta, ki ruši stereotipe
Kaj je vaš največji uspeh na dosedanji karierni poti?
Za svoj največji dosežek si štejem z odliko opravljeno polletno izobraževanje za usposabljanje zaposlenih v jedrskih elektrarnah, faza 1, teoretični del. To je podobno, kot da bi obiskovala še eno študijsko smer. Vsak dan so bila predavanja, vsak petek pa je potekal dvourni test iz snovi, obravnavane v tistem tednu. Nato je bilo treba z vsaj 80-odstotno uspešnostjo opraviti še ustne in pisne izpite.
Ponosna sem tudi na to, da sem se odločila za to študijsko pot in da sem uspešno magistrirala na Fakulteti za elektrotehniko. Ljudi bi spodbudila, da si upajo pogumno stopiti po poti, če čutijo, da je prava, in sprejeti izzive. To ti lahko odpre marsikatera vrata.
