Red. prof. dr. Matej Lahovnik je že pred tem poudaril, da nekaj 100.000 ljudi živi v zelo težkih razmerah, draginja pa še zaostruje že tako težko situacijo. Ocenil je: »V Sloveniji že imamo črni scenarij.« Priznani ekonomist je o tem, kaj to natančneje pomeni, povedal, da minimalni življenjski stroški pri nas po izračunu ekonomskega inštituta znašajo 670 evrov. In razložil: »Mnogo ljudi ima tudi kredite in različne nenačrtovane, ampak nujne izdatke. Prag tveganja revščine je zato malo pod 750 evri, polovica upokojencev ima pokojnino pod tem pragom. Trenutna minimalna plača 753 evrov je tako rekoč na pragu tveganja revščine. Statistični urad je septembra izmeril, da so se cene pri nas na letni ravni povišale za 10 odstotkov. Na visoko letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve živilskih izdelkov, saj so se hrana in brezalkoholne pijače podražile za več kot 14 odstotkov, za 13 odstotkov pa tekoče vzdrževanje stanovanj. To so nujne življenjske dobrine, zato se vse več ljudi vse težje prebija skozi mesec.«
»Države lahko v krizi najbolj pomagajo državljanom tako, da jim v žepu pustijo več denarja,« ste zapisali v kolumni v Slovenskih novicah. Je porazdelitev sredstev za visoke cene energije in hrane lahko pravična?
V draginji vse države sprejemajo pakete pomoči, da bi ljudem ostalo več razpoložljivega dohodka. Prebivalcem pomagajo tako, da jim v žepu pustijo več denarja bodisi v obliki nižjih dajatev bodisi neposrednih pomoči. V Sloveniji se je vlada odločila, da energetski dodatek pripada le prejemnikom socialnih pomoči in varstvenih dodatkov. Nekatere druge države so se odločile, da draginjski dodatki ne bodo omejeni le na prejemnike socialnih pomoči, saj je zaradi dviga življenjskih stroškov prizadetih vse več upokojencev in zaposlenih. V Avstriji so vsem, ki imajo stalno prebivališče, septembra izplačali po 500 evrov draginjskega dodatka, za vsakega otroka pa še dodatno 250 evrov. Štiričlanska družina je tako prejela 1500 evrov dodatka. Srednji razred pa je v krizi pri nas še bolj ranljiv, saj so tudi dohodki srednjega razreda relativno nižji kot v Avstriji ali Nemčiji.
