Prekarnost ima številne negativne posledice. »Poleg pomanjkanja finančnih virov, negotovosti, vezane na pomanjkanje socialne in zdravstvene zaščite, prekarni delavci ne morejo načrtovati profesionalnega razvoja, so pogosto izključeni iz profesionalne skupnosti, trpijo zaradi 'časovne revščine', ker ogromno časa zahteva iskanje negotovih oblik dela in vse aktivnosti, ki so neplačane, so pa nujne za opravljanje teh del,« pravi profesorica ekonomske sociologije in sociologije dela na ljubljanski fakulteti za družbene vede dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela.
Kot sociologinja se ukvarjate s položajem žensk in prekarnim delom. Zakaj so vašo pozornost pritegnila ta področja?
Analiza področja dela in ekonomskih razmerij je ena ključnih socioloških tem, ki so mi bile zanimive že v času študija sociologije. Poleg osebnih preferenc pa je pri tem, kaj delamo, pomembna vpetost v delovno okolje. Na začetku raziskovalne kariere sem v odličnem timu že izkušenih raziskovalcev analizirala spremembe v času tranzicije, ki so vplivale na gospodarstvo, organizacije in položaj delavcev v Sloveniji.
Imela sem srečo, da sem bila od začetka vključena tudi v mednarodne raziskovalne mreže, predvsem pa sem sodelovala z raziskovalci in raziskovalkami ekonomskega položaja žensk. Pri tem so bile zanimive primerjave. Medtem, ko so raziskovalni rezultati doma kazali, da je še veliko neupravičenih razlik po spolu, so primerjave z »razvitejšimi« okolji na zahodu kazale, da smo v ekonomskem smislu ženske v Sloveniji bolj emancipirane in enakovredne moškim. Prekarnost pa je tema, ki ji s kolegi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani posvečamo veliko pozornosti spričo sprememb v načinih zaposlovanja in organizacije dela danes.
Prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela: "Veliko nevidnega človeškega dela je potrebnega, da lahko nemoteno uporabljamo najnovejše rezultate umetne inteligence na digitalnih platformah, kjer delamo, kupujemo, se učimo, komuniciramo in se zabavamo. Velik del tega dela je zelo slabo plačan in ga opravljajo delavci v svojih, za to neustrezno opremljenih domačih »pisarnah«." Foto: Jože Suhadolnik/delo
Mnenja o tem, kaj je prekarno delo, so različna. Kako ga definirate vi?
Prekarno delo delavcu ne zagotavlja ustreznega plačila za opravljeno delo niti človeka dostojnih delovnih pogojev ter prispeva k profesionalni in življenjski negotovosti. So pa seveda razlike med prekarnimi delavci v obsegu in vrsti izzivov, s katerimi se srečujejo.
V prekarnem položaju so, na primer novinarka, od katere delodajalec zahteva status »samozaposlene podjetnice«, da bi zmanjšal lastno tveganje; delavka, zaposlena za določen čas, ki bi rada delala s polnim delovnim časom, ampak ji delodajalec ne želi plačevati višjih socialnih prispevkov; študent, ki dela poln delovni čas, plačan pa je na napotnico in motiviran, da ne diplomira, ker bo izgubil »službo«; dostavljavec hrane za platformno podjetje in platformna delavka, ki opravlja mikro delovne naloge, ki se borita, da bi jima sploh priznali delavski status. Vsem je skupno nezadovoljstvo s sedanjo delovno situacijo in nepredvidljiva prihodnost ...