Mladi v Sloveniji čutijo globoko osamljenost

Ela, 19-letna študentka prvega letnika dramske igre na AGRFT, pesnica, razmišljajoča posameznica, se zaveda, da nobena pravica ni zagotovljena za zmeraj. Boljši svet vidi v načrtnem razbijanju kulta individualnosti, v skupnosti, ki podpira vse njene člane. Če govorimo o tem, da so mladi naša prihodnost, je prav, da jih slišimo.

Ela, kakšen je svet, v katerem se razvijate kot oseba, kot umetnica?

Na trenutke se zdi, da je nor. Poleg vseh vojn in drugih globalnih človeških stisk doživljam tudi stiske, ki se dotikajo mene kot bodoče umetnice. Sredstva za kulturo se iz leta v leto krčijo. Mladi imamo veliko nalogo, da se borimo za svoje mesto in za pravice, glede katerih so starejše generacije zaspale na lovorikah. Svet se tudi radikalizira. Poudarja se hiperindividualizem, mladi čutijo globoko osamljenost. Naše socialne strukture so se razgradile.

Vesela sem, da študiram dramsko igro, saj v razredu 13 študentov delujemo v skupnosti prijateljev. A vsi nimajo te sreče ...