Na prvi pogled tej topli, široko nasmejani, s pridihom romantike urejeni ženski zagotovo ne bi pripisali zgodovine, kakršno ima. Janja Bizjak je namreč že kot majhen otrok zbolela za emetofobijo, ki pa se je za deset let potuhnila, pri 17 pa spet izbruhnila in trajala skoraj četrt stoletja. Vmes je Janja izgubila mamo, ki se je (tudi sama v bolezni) odločila zapustiti ta svet. S podporo sestre Nataše, prijateljic, predvsem pa po končno postavljeni pravi diagnozi je Janja začela svojo pot k ozdravitvi.
Danes na podlagi lastnih izkušenj in izobraževanja svetuje in pomaga ljudem z OKM-simptomatiko, različnimi stiskami, pa tudi tistim, ki se spoprijemajo s prebolevanjem in izgubami.
Večina ljudi ima občasno kompulzije ali obsesivne misli, posebnosti, rituale, na trenutke so ti lahko tudi zabavni. Ko misli postanejo motnje, pa nastane problem. Zaradi stisk, ki jih človek pri tem doživlja, vsiljivih misli in obsesij, nenehnega preverjanja, preštevanja, umivanja rok, če naštejemo najbolj znane OKM, postane čas od jutra do večera peklenski. Taka motnja je zaznamovala vaše življenje. Našla sem podatek, da za njo trpi kar pet odstotkov svetovnega prebivalstva. Kaj pravzaprav je emetofobija?
Ja, kompulzij je res cela vrsta in čisto vsak se je že kdaj srečal s kakšno, a ji ni posvečal pretirane pozornosti. Pri osebi, ki trpi za OKM, lahko te kompulzije začnejo povzročati stisko, pravzaprav hude stiske. Vsi imamo vsakodnevno ogromno vrinjenih oziroma vsiljenih misli, ampak nas ponavadi ne prestrašijo, pravzaprav jih preprosto ignoriramo. Pri ljudeh z OKM pa je tako, da se začnejo zaradi takih misli obremenjevati in z njimi pretirano ukvarjati.
Emetofobija je konkretno strah pred bruhanjem. Ta strah je lahko zelo različen. Nekateri se namreč bojijo, da bodo sami bruhali, drugi, da bodo bruhali drugi ljudje, spet tretji se bojijo okužbe, nekateri samega bruhanja, nekateri vonja ali izbruhane vsebine itd. Stvar je zelo kompleksna in jo je težko poenostaviti. Dokler gre samo za fobijo, lahko človek živi še dokaj kakovostno. Če pa se emetofobija spremeni v obliko OKM, se lahko življenje človeku postavi na glavo.
Ko sem bila stara dobro leto in pol, je morala mami za dlje časa v bolnišnico. Ločitveni šok je bil zame tako hud, da tudi po njeni vrnitvi nisem mogla okrevati. Ves čas sem jokala, bilo me je strah, najbolj sem se bala vsega, povezanega z bruhanjem.
